ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67, 222. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - rok - bolezen - zavrženje vloge - molk organa - ustna zahteva
Tožnik ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ni podal ustnega predloga, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo. Zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja ni bilo nobenih zadržkov, ki bi mu preprečevali pravočasno uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
Iz dolžnikovega predloga izhaja, da predlaga, da se upnik poplača iz njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da bi dolžnik moral ta delež odmeriti oziroma sodelovati pri prodaji, nato pa se poplačati iz izkupička. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšen dolžnikov predlog ne predstavlja pogojev, ki so določeni v drugem odstavku 34. člena ZIZ.
ZZVZZ člen 80, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244. ZDSS-1 člen 63, 63/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Predlog osebne zdravnice za odobritev začasne nezmožnosti za delo za nazaj predstavlja nov primer uveljavljanja začasne nezmožnosti za delo, o katerem je imenovani zdravnik odločil s sklepom. S tem sklepom je bil tožnik seznanjen tistega dne, ko ga je prejel, zaradi česar obdobje po tem datumu ne more biti predmet izpodbijanja v tem sporu. Tožnik bi začasno nezmožnost v sodnem postopku po tem datumu lahko uveljavljal le, v kolikor bi zoper citirani sklep uveljavljal varstvo pravic po postopku, določenem v ZZVZZ, konkretno v določbah 80. do 82. člena.
Zoper sklep imenovanega zdravnika, ki je postal pravnomočen, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva in izpodbijati s tožbo. Ker je takšna tožba nedopustna (drugi odstavek 63. člena ZDSS-1), jo je potrebno v tem delu zavreči.
Šele ob izpolnjenih (formalnih) zakonskih predpostavkah, ki so obvezna sestavina vsake zahteve za objavo popravka, lahko prizadeti zahteva od odgovornega urednika, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, če so izpolnjene nadaljnje (vsebinske) predpostavke.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.
Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, kdaj je predlog za obnovo popoln, da ga je sploh mogoče obravnavati po vsebini. Iz navedenega določila izhaja, da je v predlogu treba zlasti navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova pravnomočno končanega postopka, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. ZPP v 394. členu taksativno določa razloge, iz katerih je možna obnova postopka. Navedeni razlogi se lahko razdelijo v tri skupine, in sicer: razlogi, ki se nanašajo na absolutne bistvene kršitve postopka (1., 2., 3., 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), kazniva dejanja, ki so pripeljala do izdaje sodbe (5., 6., 7. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) ter nova dejstva in nove dokaze (8., 9., 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). Predlog tožnika za obnovo postopka ni popoln, saj tožnik ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka niti dokazov, ki bi to potrjevali, zato je že iz tega razloga uveljavljano izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo.
V skladu s 3. odst. 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam brez kvalificiranega pooblaščenca, je tudi iz tega razloga zakonito zavržen.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 355, 356, 356/2, 356/3, 356/4.
predračun stroškov
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala upraviteljica v predlogu za spremembo predračuna stroškov pojasniti kdaj in kako bodo poplačani že nastali stroški stečajnega postopka, vključno s stroški nastali v času prisilne poravnave. Vprašanje prioritetnega plačila tekočih stroškov stečajnega postopka v razmerju do plačila občasnih stroškov stečajnega postopka, kateri stroški v obravnavanem primeru spadajo med stroške stečajnega postopka in vprašanje, katere stroške je dolžan upravitelj plačati v primeru, ko stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka, presegajo okvire odločanja o utemeljenosti spremembe predračuna stroškov po konkretiziranih postavkah, pri katerih gre nedvomno za stroške, ki so za nadaljnje vodenje stečajnega postopka potrebni.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - določitev zavarovalne vrednosti predmeta zavarovanja - denarna odškodnina za premoženjsko škodo
Za rešitev predmetne zadeve je bilo ključno pravno vprašanje, kako naj se v skladu s Splošnimi pogoji določi zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073302
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 311, 311/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestila – razlaga skupnega sporazuma – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – stroški z odkrivanjem kršitev – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma ne smejo vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, zato ga sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2, 80. ZPP člen 112, 112/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojno sodišče - sodno varstvo
Tožnica je vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ker je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije z odločbo zavrnil njeno vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Upravno sodišče RS se je s sklepom izreklo za nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot pristojnemu sodišču. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato je potrebno tožničino tožbo kot prepozno zavreči.
Po 1. odstavku 112. člena ZPP se vloga, ki je vezana na rok šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. ZPP v 8. odstavku 112. člena določa pravno fikcijo pravočasno vložene vloge le v primeru, ko je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka. Vendar še to le pod pogojem, da je mogoča vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oz. iz 3. odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je bila vložena tožba na nepristojno sodišče po odvetniški družbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tega ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Prav tako sodišče ne more glede na jasen pravni pouk v dokončnem upravnem aktu slediti pritožbi, da je bila tožba vložena pri nepristojnem sodišču zaradi očitne pomote, v katero jo je spravilo sodišče, pri katerem je tožnica vložila tožbo zaradi molka organa.
ZPP člen 181, 181/2, 338, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 310, 310/1.
uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pravni interes za tožbo – napotitveni sklep – sklep o preizkusu terjatev – ugotovitvena tožba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost (ugotovitvene) tožbe. Tako ZPP v 2. odstavku 181. člena med drugim določa, da se tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi. V obravnavanem primeru je pravni interes tožeče stranke podan že na podlagi 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP in v skladu s to določbo izdanega sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je tožeča stranka bila napotena, da vloži ustrezno tožbo za uveljavitev njene izločitvene pravice.
Aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze in posledično za določitev časovnega okvira reparacijskega zahtevka. Ker je bil tožnik v času samozaposlitve prijavljen v socialna zavarovanja, mu za ta čas ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje. Trajanje delovnega razmerja je delavcu mogoče priznati v skrajnem primeru do odločitve sodišča prve stopnje (do konca glavne obravnave), razen če se v vmesnem času zaposli drugje. Smiselno enako je treba obravnavati tudi situacijo samozaposlitve. Zato gre tožniku reparacijski zahtevek le do registracije s.p..
ZDR člen 44, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisno od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno le, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kar pa je v konkretnem primeru podano.
ZPP člen 318, 318/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 65, 65/2. ZDR člen 143.
zamudna sodba - nadure
Tožnik je v tožbi navedel število neobračunanih in neplačanih nadur, obdobje, za katero te nadure vtožuje in opisal način izračuna vtoževanega zneska, zakonske zamudne obresti od neto zneska pripadajočih nadur pa je vtoževal glede na dan zapadlosti zadnje pripadajoče mesečne neto plače po dnevu, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker so bili za izdajo zamudne sodbe tudi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun ter izplačilo vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - višina odmerjene denarne dajatve
Temeljno izhodišče ureditve osnove za odmero denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je v zagotovitvi denarnega nadomestila ob izpadu plače v sorazmerju s prejetimi zneski v času zaposlitve. Tako je v prvem odstavku 61. člena ZUTD določeno, da predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, torej pred nastankom zavarovanega primera. Izjemo od osnovnega principa, in torej lex specialis v odnosu na prvi odstavek 61. člena ZUTD pa predstavlja tretji odstavek istega člena, po katerem se zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka istega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, v osnovo za odmero nadomestila upošteva prav tako prejeta plača, toda tako, da se ta preračuna na polni delovni čas. Določba tretjega odstavka 61. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno tudi v primeru koriščenja pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti prejeto plačo preračunati na polni delovni čas.
Ker je tožnica pred nastankom zavarovanega primera, torej brezposelnosti, delala krajši delovni čas po 48. členu ZUTD zaradi varstva in nege otroka do tretjega leta starosti in ne zaradi starševskega dopusta za nego in varstvo otroka (v trajanju 260 dni neposredno po poteku porodniškega dopusta), je bilo denarno nadomestilo za brezposelnost pravilno in zakonito odmerjeno od osnove povprečne mesečne plače, kot jo je dejansko prejela pri bivšem delodajalcu pred izgubo zaposlitve (prvi odstavek 61. člena ZUTD).
Zapisnik s katerim se potrdi prejem predmetov (6. člen Uredbe) oziroma potrdilo o izročitvi predmetov (četrti odstavek 15. člena Uredbe) ni le („gola“) formalnost, ki bi ju ob njuni odsotnosti lahko nadomestila vloga, s katero postopek preide s policije na državno tožilstvo oziroma z državnega tožilstva na sodišče, ampak je treba hkrati z vlogo poskrbeti tudi za posredno ali neposredno izročitev predmetov, ki so bili zaseženi, na način kot to zahteva Uredba. Ko sodišče hkrati z vlogo, s katero postopek preide na sodišče, posredno ali neposredno prevzame zasežene predmete, prevzame tudi odgovornost, da z zaseženimi predmeti ravna kot dober gospodar oziroma v skladu z 9. členom Uredbe. Pri posredni izročitvi sodišče podatke pomembne za odločanje z zaseženimi predmeti (npr. ali so podani pogoji za prodajo, uničenje ali podaritev zaseženih predmetov), črpa iz zapisnika iz 6. člena Uredbe oziroma potrdila iz četrtega odstavka 15. člena Uredbe (to so npr. podatki o tem: kje se zaseženi predmeti nahajajo, ali so bili morda osebi kateri so bili predmeti zaseženi vrnjeni, o statusu blaga oz. predmetov, o vrsti in posebnih lastnostih ter označbi predmetov in količini, o stanju predmetov ter drugih podatkih, pomembnih za izvajanje hrambe, za upravljanje, vzdrževanje ali zavarovanje predmetov). V primeru, ko zaseženi predmeti sodišču niso izročeni v skladu z Uredbo, sodišče tudi ne more odrejati posameznih dejanj ali posredovati navodil za ravnanje s predmeti kot to določa četrti odstavek 6. člena Uredbe.
Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne more samo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to nima pravne podlage. Odločitev sodišča, ki je predmet tega popravnega sklepa, je bila del tožbenega zahtevka in sicer zahtevka za obračun in plačilo prispevkov in davkov, ter parcijskega roka, o izteku katerega mora tožena stranka izpolniti obveznost, sicer začnejo zaradi zamude teči tudi zakonske zamudne obresti. To pa ni predmet sklepa o popravi.
zapuščinski postopek - redno pravno sredstvo - obravnavanje nepravočasne pritožbe - pogoji za obnovo postopka
Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva odpravo ukaza, zavreči.
Dne 5. 5. 2004 je vstopil v veljavo Zobr-D, ki je v petem odstavku 26. člena prehodnih določb določil izobrazbeni pogoj za vse delavce na obrambnem področju in rok, do katerega morajo delavci manjkajočo izobrazbo pridobiti in sicer do 14. 1. 2009. Po šestem odstavku istega člena je tožena stranka dolžna delavca, ki je bil vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa le te ni pridobil do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporediti na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Ker tožnik v roku, ki ga je določil Zobr-D, ni pridobil zahtevane izobrazbe za častniško dolžnost, na katero je bil takrat razporejen, ga je tožena stranka z ukazom razrešila častniške dolžnosti in ga razporedila na dolžnost podčastnik za logistične zadeve, za katero izpolnjuje izobrazben pogoj. Tožena stranka je za svoje ravnanje imela pravno podlago v določbi šestega odstavka 26. člena ZObr-D. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo sklepov o njegovi razporeditvi ni utemeljen.