Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.
Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, kdaj je predlog za obnovo popoln, da ga je sploh mogoče obravnavati po vsebini. Iz navedenega določila izhaja, da je v predlogu treba zlasti navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova pravnomočno končanega postopka, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. ZPP v 394. členu taksativno določa razloge, iz katerih je možna obnova postopka. Navedeni razlogi se lahko razdelijo v tri skupine, in sicer: razlogi, ki se nanašajo na absolutne bistvene kršitve postopka (1., 2., 3., 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), kazniva dejanja, ki so pripeljala do izdaje sodbe (5., 6., 7. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) ter nova dejstva in nove dokaze (8., 9., 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). Predlog tožnika za obnovo postopka ni popoln, saj tožnik ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka niti dokazov, ki bi to potrjevali, zato je že iz tega razloga uveljavljano izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo.
V skladu s 3. odst. 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam brez kvalificiranega pooblaščenca, je tudi iz tega razloga zakonito zavržen.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazovanje
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo neizplačane plače za sporno obdobje, ne da bi razčistilo sporna nakazila, ki jih je tožena stranka opravila na TRR tožnika v tem času. Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno ni sprejelo dokaznega predloga tožene stranke in ni opravilo poizvedb pri Davčni upravi, katere davke in prispevke je le-ta že prisilno izterjala od tožene stranke na podlagi obračuna plače in izdanih plačilnih list za sporno obdobje. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
starostna pokojnina - sorazmerni del - datum priznanja pravice - obnovitveni postopek
ZPIZ-1 v 263. čl. določa, da odločba, izdana v obnovitvenem postopku na zahtevo stranke, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Glede na to, da je bila zahteva za višji sorazmerni del pokojninske dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe tudi iz naslova t.i. podaljšanega zavarovanja podana šele v mesecu marcu 2012, pripada tožnici višje odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine šele od 1. 4. 2012 dalje. Zato tožničin tožbeni zahtevek o upravičenosti do višjega zneska pokojninske dajatve že od 1. 12. 2010 dalje ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 355, 356, 356/2, 356/3, 356/4.
predračun stroškov
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala upraviteljica v predlogu za spremembo predračuna stroškov pojasniti kdaj in kako bodo poplačani že nastali stroški stečajnega postopka, vključno s stroški nastali v času prisilne poravnave. Vprašanje prioritetnega plačila tekočih stroškov stečajnega postopka v razmerju do plačila občasnih stroškov stečajnega postopka, kateri stroški v obravnavanem primeru spadajo med stroške stečajnega postopka in vprašanje, katere stroške je dolžan upravitelj plačati v primeru, ko stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka, presegajo okvire odločanja o utemeljenosti spremembe predračuna stroškov po konkretiziranih postavkah, pri katerih gre nedvomno za stroške, ki so za nadaljnje vodenje stečajnega postopka potrebni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063849
OZ člen 22, 190, 190/1, 199. SZ člen 31, 31/1, 32. ZTLR člen 15, 15/2. ZPP člen 212, 213, 213/2.
upravljanje zgradbe - upravljanje stvari v solastnini – pogodba o upravljanju – nadpolovična vrednost stanovanjske hiše - neupravičena obogatitev – osebna korist – vrednost dosežene koristi – ključ delitve - nujno poslovodstvo brez naročila – trditveno in dokazno breme
Če neupravičeno osiromašeni zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“.
ZPP člen 181, 181/2, 338, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 310, 310/1.
uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pravni interes za tožbo – napotitveni sklep – sklep o preizkusu terjatev – ugotovitvena tožba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost (ugotovitvene) tožbe. Tako ZPP v 2. odstavku 181. člena med drugim določa, da se tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi. V obravnavanem primeru je pravni interes tožeče stranke podan že na podlagi 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP in v skladu s to določbo izdanega sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je tožeča stranka bila napotena, da vloži ustrezno tožbo za uveljavitev njene izločitvene pravice.
ZDR člen 44, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisno od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno le, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kar pa je v konkretnem primeru podano.
ZPP člen 318, 318/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 65, 65/2. ZDR člen 143.
zamudna sodba - nadure
Tožnik je v tožbi navedel število neobračunanih in neplačanih nadur, obdobje, za katero te nadure vtožuje in opisal način izračuna vtoževanega zneska, zakonske zamudne obresti od neto zneska pripadajočih nadur pa je vtoževal glede na dan zapadlosti zadnje pripadajoče mesečne neto plače po dnevu, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker so bili za izdajo zamudne sodbe tudi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun ter izplačilo vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
ZPos člen 4, 38, 38/1, 38.a, 38.a/3, 38.a/4. ZPP člen 355.
poslanec - plača - plačilo za delo - nadomestilo - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S spremembo Zakona o poslancih prenehanje pravice do nadomestila ni bilo več vezano le na novo zaposlitev, temveč je poslancu prenehala pravica do nadomestila tudi v primeru, če je začel opravljati pridobitno dejavnost. V tretjem odstavku 38.a člena ZPos je namreč določeno, da pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zgodovinskega izpiska sodnega registra za sporno družbo razvidno, da je tožnik v času trajanja pravice do nadomestila plače pri toženi stranki prevzel funkcijo direktorja, zato je zaključilo, da funkcija direktorja gospodarske družbe sicer ni vezana na obstoj delovnega razmerja, pomeni pa opravljanje pridobitne dejavnosti v smislu drugega odstavka 38.a člena ZPos. Sodišča prve stopnje se ni opredelilo do pojma opravljanja pridobitne dejavnosti, saj Zakon o poslancih v tretjem odstavku 38.a člena veže prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače na pričetek opravljanja pridobitne dejavnosti in ni upoštevalo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila za sporno obdobje pa vsaj preuranjena.
stroški izvršilnega postopka - opredeljena zahteva
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo le pavšalno priglašene stroške, s tem pa je pravilno uporabilo določbo 163. člena ZPP, po kateri mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pa pomeni, da je stranka dolžna stroške specificirati, jih določiti ali pa jih priglasiti vsaj tako, da bi bili določljivi.
kršitev pravice do izjave - izvedensko mnenje - zavrnjeni dokazi
Pritožnica izpodbijani sodbi utemeljeno očita kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe glede tega dejstva sledilo izvedenskemu mnenju. Tožena stranka je imela na mnenje številne konkretne pripombe. Najprej je opozorila, da bi izvedenec moral pojasniti, kakšno metodo dela je uporabil. Izvedenec na pripombe ni jasno odgovoril, v nadaljnjih pripombah pa je tožena stranka zelo konkretno pojasnila, zakaj šteje, da bi bilo mogoče ugotoviti izvor spornih puščic. Tako konkretne pripombe terjajo odgovor izvedenca, zato bi ga sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Podobno velja za druge zavrnjene dokaze, s katerimi je želela tožena stranka dokazovati ravno to, kar ji sodišče prve stopnje očita, da ji ni uspelo.
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 4, 5, 5/1, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 488. ZDSS-1 člen 24, 24/1.
odločitev o pravdnih stroških - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - odločanje brez glavne obravnave - načelo ustnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je opravilo narok za glavno obravnavo, glede na to, da tožeča stranka ni predlagala, da sodišče odloči brez glavne obravnave. Narok za glavno obravnavo je obvezen, razen če zakon določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (454. in 488. člen ZPP in 1. odstavek 24. člena ZDSS-1). ZPP v 4. členu določa, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Kršitev načela ustnosti pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je podana, če je sodišče odločilo v sporu, ne da bi opravilo glavno obravnavo, pa bi jo moralo opraviti (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).
ZPP zlorabo procesnih pravic definira kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namreč škodovati drugemu), temveč tudi ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Nevestnosti, ki se kaže v malomarnosti ene od strank, ni mogoče šteti za zlorabo. Tolmačenje instituta zlorabe pravice, za katerega se zavzema pritožba, bi namreč pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva - bodisi tožnika, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi tožene stranke, ki je neutemeljeno zavračala zahtevek. Stranki lahko očitamo zlorabo le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. V konkretni zadevi ni mogoče zaključiti, da je tožeča stranka, s tem ko ni podala soglasja za odločitev sodišča brez glavne obravnave, imela namen škodovati toženi stranki, saj je bil motiv tožeče stranke uveljavljanje procesne pravice. Zato priglašeni separatni stroški za narok tožene stranke niso utemeljeni.
ZJU člen 83, 83/8. ZPSV člen 3. URS člen 14, 14/2.
prispevki za socialno varnost - odpravnina zaradi razrešitve s položaja - direktor občinske uprave - javni uslužbenci
Odpravnina, ki je bila izplačana tožniku na podlagi osmega odstavka 83. člena ZJU (odpravnina zaradi prenehanja položaja) ne sodi med odpravnine, od katere ni potrebno plačati dohodnine ter prispevkov za socialno varnost.
Tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, temveč zaradi razrešitve s položaja direktorja občinske uprave. Tožena stranka je od odpravnine za tožnika zakonito odvedla in plačala prispevke za socialno varnost, zato tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo dela odpravnine v višini obračunanih in plačanih prispevkov ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka je s tožnico pogodbo o
zaposlitvi
za določen čas dejansko sklenila zaradi nadomeščanja odsotne delavke in ne zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico ni bila sklenjena v skladu z zakonom, se šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Potreba po tožničinem delu je trajna in ni prenehala niti po poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi. Sklepanje pogodb o zaposlitvi s tožnico za določen čas je bilo nezakonito glede na določbe 52. člena ZDR, zato se skladno s 54. členom ZDR šteje, da je tožnica sklenila pogodbo za nedoločen čas.
Aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze in posledično za določitev časovnega okvira reparacijskega zahtevka. Ker je bil tožnik v času samozaposlitve prijavljen v socialna zavarovanja, mu za ta čas ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje. Trajanje delovnega razmerja je delavcu mogoče priznati v skrajnem primeru do odločitve sodišča prve stopnje (do konca glavne obravnave), razen če se v vmesnem času zaposli drugje. Smiselno enako je treba obravnavati tudi situacijo samozaposlitve. Zato gre tožniku reparacijski zahtevek le do registracije s.p..
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča.
poziv k dopolnitvi vloge – pravdno dejanje – krajevno nepristojno sodišče – rok za dopolnitev vloge – spor majhne vrednosti
Poziv je vrsta pravdnega dejanja, saj ga opravi sodišče in spremeni pravni položaj v postopku samem. Glede na 3. odstavek 23. člena ZPP pa pravdno dejanje nepristojnega sodišče ostane veljavno, četudi ga opravi nepristojno sodišče. Poziv k dopolnitvi tožbe je torej ostal veljaven, četudi ga je dalo krajevno nepristojno sodišče.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - višina odmerjene denarne dajatve
Temeljno izhodišče ureditve osnove za odmero denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je v zagotovitvi denarnega nadomestila ob izpadu plače v sorazmerju s prejetimi zneski v času zaposlitve. Tako je v prvem odstavku 61. člena ZUTD določeno, da predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, torej pred nastankom zavarovanega primera. Izjemo od osnovnega principa, in torej lex specialis v odnosu na prvi odstavek 61. člena ZUTD pa predstavlja tretji odstavek istega člena, po katerem se zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka istega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, v osnovo za odmero nadomestila upošteva prav tako prejeta plača, toda tako, da se ta preračuna na polni delovni čas. Določba tretjega odstavka 61. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno tudi v primeru koriščenja pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti prejeto plačo preračunati na polni delovni čas.
Ker je tožnica pred nastankom zavarovanega primera, torej brezposelnosti, delala krajši delovni čas po 48. členu ZUTD zaradi varstva in nege otroka do tretjega leta starosti in ne zaradi starševskega dopusta za nego in varstvo otroka (v trajanju 260 dni neposredno po poteku porodniškega dopusta), je bilo denarno nadomestilo za brezposelnost pravilno in zakonito odmerjeno od osnove povprečne mesečne plače, kot jo je dejansko prejela pri bivšem delodajalcu pred izgubo zaposlitve (prvi odstavek 61. člena ZUTD).
Zapisnik s katerim se potrdi prejem predmetov (6. člen Uredbe) oziroma potrdilo o izročitvi predmetov (četrti odstavek 15. člena Uredbe) ni le („gola“) formalnost, ki bi ju ob njuni odsotnosti lahko nadomestila vloga, s katero postopek preide s policije na državno tožilstvo oziroma z državnega tožilstva na sodišče, ampak je treba hkrati z vlogo poskrbeti tudi za posredno ali neposredno izročitev predmetov, ki so bili zaseženi, na način kot to zahteva Uredba. Ko sodišče hkrati z vlogo, s katero postopek preide na sodišče, posredno ali neposredno prevzame zasežene predmete, prevzame tudi odgovornost, da z zaseženimi predmeti ravna kot dober gospodar oziroma v skladu z 9. členom Uredbe. Pri posredni izročitvi sodišče podatke pomembne za odločanje z zaseženimi predmeti (npr. ali so podani pogoji za prodajo, uničenje ali podaritev zaseženih predmetov), črpa iz zapisnika iz 6. člena Uredbe oziroma potrdila iz četrtega odstavka 15. člena Uredbe (to so npr. podatki o tem: kje se zaseženi predmeti nahajajo, ali so bili morda osebi kateri so bili predmeti zaseženi vrnjeni, o statusu blaga oz. predmetov, o vrsti in posebnih lastnostih ter označbi predmetov in količini, o stanju predmetov ter drugih podatkih, pomembnih za izvajanje hrambe, za upravljanje, vzdrževanje ali zavarovanje predmetov). V primeru, ko zaseženi predmeti sodišču niso izročeni v skladu z Uredbo, sodišče tudi ne more odrejati posameznih dejanj ali posredovati navodil za ravnanje s predmeti kot to določa četrti odstavek 6. člena Uredbe.