Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.
ustavitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka – razveljavljena odločba o glavni stvari - pravnomočna odločba
Nikakršne pravno argumentacijske podlage ni za stališče, da bi razveljavljena odločba o glavni stvari predstavljala oviro za odločitev po 21. členu ZPP.
spor majhne vrednosti - poslovodstvo brez naročila - izvedba naroka - zahteva stranke
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke, da sta pravdni stranki v razmerju gestorja in dominusa, ter da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka ni presojalo z vidika določb poslovodstva brez naročila. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenih trditev, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravna pravila o poslovodstvu brez naročila, ampak je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi. Že res, da mora sodišče pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo biti kljub temu podane trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil, ki pa jih tožeča stranka ni postavila.
ZNP člen 35, 35/1, 175. ZUreP člen 105. OZ člen 273. EZ člen 59, 59/5.
stroški - sodni depozit
Ker v konkretnem primeru med udeležencema ni (konkretno zatrjevanega) civilnopravnega razmera, v katerem stroške izpolnitve nosi dolžnik, razen, če jih je povzročil upnik, veljajo splošna pravila ZNP o stroških, to je, da krije vsak udeleženec svoje: sodno takso za sodni depozit v tem primeru krije predlagatelj, ki je bil v upravni zadevi pozvan, da tak depozit izkaže.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063072
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o cestninjenju – rok za plačilo računa – prejem računov – izvedba naroka za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti – dokazovanje
Iz pogodbe ne izhaja, da terjatev tožeče stranke nastane na podlagi računa, pač pa na podlagi dejanske porabe. Zato z navedbami o neprejemu računov tožena stranka ni navedla dejstev, s katerimi bi pravno upoštevno oporekala temelju oziroma višini terjatve.
Okoliščina, ali je tožena stranka prejela račune, na katerih temelji vtoževana terjatev, ni pomembna in je o spornem dejanskem stanju sodišče prve stopnje lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Dokazovanje obsega le dejstva, pomembna za odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080835
OZ člen 163, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – škoda zaradi izpada električne energije – odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec. Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.
Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.
Tožnik mora v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka. Če tega ne stori, potem ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Takšne tožbe, ki je nepopolna, vsebinsko ni mogoče obravnavati.
stroški – nepravdni postopek – ustavitev postopka – krivdno načelo
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
URS člen 22, 25. OZ člen 77, 77/1, 77/2, 280, 280/1. ZOdv člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor prenehanja obveznosti - nakazilo upnikovemu pooblaščencu namesto upniku - pooblastilo za sprejem plačila - preklic in zožitev pooblastila - vsebina izjave pooblastitelja - obveznost vročitve listin v izjavo
Treba je ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima. Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena. Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju za magistrski študij dogovorili, da mora tožnica v roku treh let od vpisa v prvi letnik opraviti vse študijske obveznosti, in da mora toženi stranki povrniti vse stroške, nastale v zvezi z njenim izobraževanjem, če izobraževanja ne zaključi v pogodbenem roku. Toženka v treh letih od vpisa v prvi letnik ni dokončala magistrskega študija, zato mora tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Obveznost vračila stroškov izobraževanja, je nastala že zgolj s tem, da toženka v pogodbenem roku ni zaključila izobraževanja.
Tožeča stranka je zgolj posredna oškodovanka, pri čemer se določba prvega odstavka 20. člena ZOZP nanaša samo na neposrednega oškodovanca, ki lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožeča stranka kot posredna oškodovanka pa lahko od zavarovalnice, ki je zavarovala avtomobilsko odgovornost povzročitelja škode, izterja le nekatere vrste škod, ki so taksativno naštete v prvem in drugem odstavku 18. člena ZOZP.
ZUPJS člen 15, 15/2, 51. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZdavP člen 268. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15.
Če podatki o dohodku zavezanca za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo DURS, mora tožena stranka podatke o dejanskem premoženjskem stanju zavezanca pridobiti od DURS po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS. Ker tega ni storila, temveč je zgolj pavšalno navajala, da podatki iz odločbe davčnega organa iz preteklega leta niso bili na voljo v njenem Informacijskem sistemu (ni pa predložila nobenega dokaza, da podatki o dejanskem premoženjskem stanju tožničinega partnerja za sporno leto niso bili na voljo niti v informacijskem sistemu DURS), ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka (pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca), upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS) je po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS.
ZPos člen 4, 38, 38/1, 38.a, 38.a/3, 38.a/4. ZPP člen 355.
poslanec - plača - plačilo za delo - nadomestilo - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S spremembo Zakona o poslancih prenehanje pravice do nadomestila ni bilo več vezano le na novo zaposlitev, temveč je poslancu prenehala pravica do nadomestila tudi v primeru, če je začel opravljati pridobitno dejavnost. V tretjem odstavku 38.a člena ZPos je namreč določeno, da pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zgodovinskega izpiska sodnega registra za sporno družbo razvidno, da je tožnik v času trajanja pravice do nadomestila plače pri toženi stranki prevzel funkcijo direktorja, zato je zaključilo, da funkcija direktorja gospodarske družbe sicer ni vezana na obstoj delovnega razmerja, pomeni pa opravljanje pridobitne dejavnosti v smislu drugega odstavka 38.a člena ZPos. Sodišča prve stopnje se ni opredelilo do pojma opravljanja pridobitne dejavnosti, saj Zakon o poslancih v tretjem odstavku 38.a člena veže prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače na pričetek opravljanja pridobitne dejavnosti in ni upoštevalo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila za sporno obdobje pa vsaj preuranjena.
zapuščinski postopek - redno pravno sredstvo - obravnavanje nepravočasne pritožbe - pogoji za obnovo postopka
Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.
Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne more samo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to nima pravne podlage. Odločitev sodišča, ki je predmet tega popravnega sklepa, je bila del tožbenega zahtevka in sicer zahtevka za obračun in plačilo prispevkov in davkov, ter parcijskega roka, o izteku katerega mora tožena stranka izpolniti obveznost, sicer začnejo zaradi zamude teči tudi zakonske zamudne obresti. To pa ni predmet sklepa o popravi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (dietni kuhar) je s tem, ko je odklonil redno tedensko čiščenje delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za sol, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in s svojim ravnanjem kršil tudi 31. in 32. člen ZDR, ki določata, da mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu ter da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljeno.
Tožnik je na razdeljevanju zajtrka delil napačno živilo. Ko je bil na dietnem oddelku zadolžen za pripravo tekočih jedi, je za kosilo zmiksal in dal v tekočo jed vso cvetačo, čeprav bi moral za okoli 50 porcij cvetače pustiti in iz nje pripraviti navadno miksano in bio-miksano dieto. Med delitvijo kosila je z rokami segel v ogrevalni voziček za hrano in iz njega vzel pečen krompir, ki je bil namenjen delitvi na krožnike, in ga pojedel. Med delitvijo hrane je z rokami užival sadje iz kompota, namenjenega bolnikom. Tožnik je z opisanim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazovanje
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo neizplačane plače za sporno obdobje, ne da bi razčistilo sporna nakazila, ki jih je tožena stranka opravila na TRR tožnika v tem času. Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno ni sprejelo dokaznega predloga tožene stranke in ni opravilo poizvedb pri Davčni upravi, katere davke in prispevke je le-ta že prisilno izterjala od tožene stranke na podlagi obračuna plače in izdanih plačilnih list za sporno obdobje. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.