URS člen 22. ZNP člen 24, 24/1. ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - žalitev sodišča - žaljiva vloga
V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS.
ustavitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka – razveljavljena odločba o glavni stvari - pravnomočna odločba
Nikakršne pravno argumentacijske podlage ni za stališče, da bi razveljavljena odločba o glavni stvari predstavljala oviro za odločitev po 21. členu ZPP.
stroški – nepravdni postopek – ustavitev postopka – krivdno načelo
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
ZNP člen 35, 35/1, 175. ZUreP člen 105. OZ člen 273. EZ člen 59, 59/5.
stroški - sodni depozit
Ker v konkretnem primeru med udeležencema ni (konkretno zatrjevanega) civilnopravnega razmera, v katerem stroške izpolnitve nosi dolžnik, razen, če jih je povzročil upnik, veljajo splošna pravila ZNP o stroških, to je, da krije vsak udeleženec svoje: sodno takso za sodni depozit v tem primeru krije predlagatelj, ki je bil v upravni zadevi pozvan, da tak depozit izkaže.
spor majhne vrednosti - poslovodstvo brez naročila - izvedba naroka - zahteva stranke
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke, da sta pravdni stranki v razmerju gestorja in dominusa, ter da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka ni presojalo z vidika določb poslovodstva brez naročila. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenih trditev, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravna pravila o poslovodstvu brez naročila, ampak je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi. Že res, da mora sodišče pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo biti kljub temu podane trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil, ki pa jih tožeča stranka ni postavila.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063072
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o cestninjenju – rok za plačilo računa – prejem računov – izvedba naroka za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti – dokazovanje
Iz pogodbe ne izhaja, da terjatev tožeče stranke nastane na podlagi računa, pač pa na podlagi dejanske porabe. Zato z navedbami o neprejemu računov tožena stranka ni navedla dejstev, s katerimi bi pravno upoštevno oporekala temelju oziroma višini terjatve.
Okoliščina, ali je tožena stranka prejela račune, na katerih temelji vtoževana terjatev, ni pomembna in je o spornem dejanskem stanju sodišče prve stopnje lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Dokazovanje obsega le dejstva, pomembna za odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080835
OZ člen 163, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – škoda zaradi izpada električne energije – odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec. Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.
Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.
Tožnik mora v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka. Če tega ne stori, potem ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Takšne tožbe, ki je nepopolna, vsebinsko ni mogoče obravnavati.
URS člen 22, 25. OZ člen 77, 77/1, 77/2, 280, 280/1. ZOdv člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor prenehanja obveznosti - nakazilo upnikovemu pooblaščencu namesto upniku - pooblastilo za sprejem plačila - preklic in zožitev pooblastila - vsebina izjave pooblastitelja - obveznost vročitve listin v izjavo
Treba je ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima. Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena. Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve.
Tožeča stranka je zgolj posredna oškodovanka, pri čemer se določba prvega odstavka 20. člena ZOZP nanaša samo na neposrednega oškodovanca, ki lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožeča stranka kot posredna oškodovanka pa lahko od zavarovalnice, ki je zavarovala avtomobilsko odgovornost povzročitelja škode, izterja le nekatere vrste škod, ki so taksativno naštete v prvem in drugem odstavku 18. člena ZOZP.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka je s tožnico pogodbo o
zaposlitvi
za določen čas dejansko sklenila zaradi nadomeščanja odsotne delavke in ne zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico ni bila sklenjena v skladu z zakonom, se šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Potreba po tožničinem delu je trajna in ni prenehala niti po poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi. Sklepanje pogodb o zaposlitvi s tožnico za določen čas je bilo nezakonito glede na določbe 52. člena ZDR, zato se skladno s 54. členom ZDR šteje, da je tožnica sklenila pogodbo za nedoločen čas.
ZJU člen 83, 83/8. ZPSV člen 3. URS člen 14, 14/2.
prispevki za socialno varnost - odpravnina zaradi razrešitve s položaja - direktor občinske uprave - javni uslužbenci
Odpravnina, ki je bila izplačana tožniku na podlagi osmega odstavka 83. člena ZJU (odpravnina zaradi prenehanja položaja) ne sodi med odpravnine, od katere ni potrebno plačati dohodnine ter prispevkov za socialno varnost.
Tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, temveč zaradi razrešitve s položaja direktorja občinske uprave. Tožena stranka je od odpravnine za tožnika zakonito odvedla in plačala prispevke za socialno varnost, zato tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo dela odpravnine v višini obračunanih in plačanih prispevkov ni utemeljen.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3. ZObr člen 88, 88/6, 93, 94, 94/1, 94/1-2. Pravilnik o službeni oceni člen 11, 16.
javni uslužbenci - enostranska odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojska - službena ocena - sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebni pogoji - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicno delo v Slovenski vojski - posebne določbe - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe
Čeprav je tožnik svoje delovne naloge opravljal pri zasebni družbi, je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi (brez datuma) in večih pogodb v delovnem razmerju s toženo stranko, ne pa z družbo, pri kateri je dejansko delal. Zato so zanj veljali predpisi, ki urejajo delovnopravni status pripadnikov Slovenske vojske, to sta ZSSloV in ZObr. Tožnik je dvakrat prejel negativno službeno oceno. Ker gre za dve zaporedni negativni službeni oceni, je s tem podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr. Gre za poseben primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Iz druge alineje prvega odstavka 94. člena istega zakona namreč izrecno izhaja, da lahko pripadniku stalne sestave ministrstvo enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru negativne službene ocene dvakrat zaporedoma, itd. Izrecno je določen razlog za odpoved in način odpovedi: z enostranskim aktom - odpovedjo pogodbo o zaposlitvi. Odpovedni razlogi pa niso določeni le v 94. členu ZObr, saj 62. člen ZSSloV dodatno določa, da se vojaški osebi poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, lahko enostransko odpove pogodbe o zaposlitvi tudi iz drugih razlogov, ki so našteti.
Tožena stranka je tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala, ker je prejel dve zaporedni negativni službeni oceni, kar je razlog za odpoved po 2. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je ta tožniku enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - določitev zavarovalne vrednosti predmeta zavarovanja - denarna odškodnina za premoženjsko škodo
Za rešitev predmetne zadeve je bilo ključno pravno vprašanje, kako naj se v skladu s Splošnimi pogoji določi zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju za magistrski študij dogovorili, da mora tožnica v roku treh let od vpisa v prvi letnik opraviti vse študijske obveznosti, in da mora toženi stranki povrniti vse stroške, nastale v zvezi z njenim izobraževanjem, če izobraževanja ne zaključi v pogodbenem roku. Toženka v treh letih od vpisa v prvi letnik ni dokončala magistrskega študija, zato mora tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Obveznost vračila stroškov izobraževanja, je nastala že zgolj s tem, da toženka v pogodbenem roku ni zaključila izobraževanja.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 355, 356, 356/2, 356/3, 356/4.
predračun stroškov
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala upraviteljica v predlogu za spremembo predračuna stroškov pojasniti kdaj in kako bodo poplačani že nastali stroški stečajnega postopka, vključno s stroški nastali v času prisilne poravnave. Vprašanje prioritetnega plačila tekočih stroškov stečajnega postopka v razmerju do plačila občasnih stroškov stečajnega postopka, kateri stroški v obravnavanem primeru spadajo med stroške stečajnega postopka in vprašanje, katere stroške je dolžan upravitelj plačati v primeru, ko stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka, presegajo okvire odločanja o utemeljenosti spremembe predračuna stroškov po konkretiziranih postavkah, pri katerih gre nedvomno za stroške, ki so za nadaljnje vodenje stečajnega postopka potrebni.
Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, kdaj je predlog za obnovo popoln, da ga je sploh mogoče obravnavati po vsebini. Iz navedenega določila izhaja, da je v predlogu treba zlasti navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova pravnomočno končanega postopka, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. ZPP v 394. členu taksativno določa razloge, iz katerih je možna obnova postopka. Navedeni razlogi se lahko razdelijo v tri skupine, in sicer: razlogi, ki se nanašajo na absolutne bistvene kršitve postopka (1., 2., 3., 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), kazniva dejanja, ki so pripeljala do izdaje sodbe (5., 6., 7. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) ter nova dejstva in nove dokaze (8., 9., 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). Predlog tožnika za obnovo postopka ni popoln, saj tožnik ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka niti dokazov, ki bi to potrjevali, zato je že iz tega razloga uveljavljano izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo.
V skladu s 3. odst. 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam brez kvalificiranega pooblaščenca, je tudi iz tega razloga zakonito zavržen.