motenje posesti – prepoved uporabe zemljišča – fizična in verbalna prepoved
Toženčev ugovor, da že od leta 2006 dalje tožnici in njenim verbalno prepoveduje uporabo njegovega zemljišča za dostop na parcelo tožeče stranke, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pravilnim argumentom, da je kljub temu vse do februarja 2013 tožeča stranka pot uporabljala. Zato ji gre posestno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080835
OZ člen 163, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – škoda zaradi izpada električne energije – odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, oškodovanec pa lahko zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec. Pri tem ne gre za to, da bi se pravica zavarovanca do zavarovalnice prenašala na oškodovanca pač pa za direktno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici, pri čemer je po pravilu o direktni tožbi zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec zanjo tudi odgovoren. Tožeča stranka bi lahko uspela z zahtevkom zoper zavarovalnico le v primeru, če bi lahko uspela tudi z zahtevkom na podlagi odgovornosti zoper zavarovanca, če ta ne bi imel sklenjene pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo.
Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, pomeni, da za škodo odgovarja, razen če ne dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.
stroški – nepravdni postopek – ustavitev postopka – krivdno načelo
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj.
ZNP člen 35, 35/1, 175. ZUreP člen 105. OZ člen 273. EZ člen 59, 59/5.
stroški - sodni depozit
Ker v konkretnem primeru med udeležencema ni (konkretno zatrjevanega) civilnopravnega razmera, v katerem stroške izpolnitve nosi dolžnik, razen, če jih je povzročil upnik, veljajo splošna pravila ZNP o stroških, to je, da krije vsak udeleženec svoje: sodno takso za sodni depozit v tem primeru krije predlagatelj, ki je bil v upravni zadevi pozvan, da tak depozit izkaže.
ustavitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka – razveljavljena odločba o glavni stvari - pravnomočna odločba
Nikakršne pravno argumentacijske podlage ni za stališče, da bi razveljavljena odločba o glavni stvari predstavljala oviro za odločitev po 21. členu ZPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063072
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o cestninjenju – rok za plačilo računa – prejem računov – izvedba naroka za glavno obravnavo – spor majhne vrednosti – dokazovanje
Iz pogodbe ne izhaja, da terjatev tožeče stranke nastane na podlagi računa, pač pa na podlagi dejanske porabe. Zato z navedbami o neprejemu računov tožena stranka ni navedla dejstev, s katerimi bi pravno upoštevno oporekala temelju oziroma višini terjatve.
Okoliščina, ali je tožena stranka prejela račune, na katerih temelji vtoževana terjatev, ni pomembna in je o spornem dejanskem stanju sodišče prve stopnje lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Dokazovanje obsega le dejstva, pomembna za odločbo.
spor majhne vrednosti - poslovodstvo brez naročila - izvedba naroka - zahteva stranke
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke, da sta pravdni stranki v razmerju gestorja in dominusa, ter da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka ni presojalo z vidika določb poslovodstva brez naročila. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenih trditev, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti pravna pravila o poslovodstvu brez naročila, ampak je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi. Že res, da mora sodišče pravo poznati in uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pa morajo biti kljub temu podane trditve, ki terjajo uporabo določenih pravnih pravil, ki pa jih tožeča stranka ni postavila.
Tožnik mora v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka. Če tega ne stori, potem ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Takšne tožbe, ki je nepopolna, vsebinsko ni mogoče obravnavati.
URS člen 22, 25. OZ člen 77, 77/1, 77/2, 280, 280/1. ZOdv člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor prenehanja obveznosti - nakazilo upnikovemu pooblaščencu namesto upniku - pooblastilo za sprejem plačila - preklic in zožitev pooblastila - vsebina izjave pooblastitelja - obveznost vročitve listin v izjavo
Treba je ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima. Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena. Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Tožeča stranka je zgolj posredna oškodovanka, pri čemer se določba prvega odstavka 20. člena ZOZP nanaša samo na neposrednega oškodovanca, ki lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožeča stranka kot posredna oškodovanka pa lahko od zavarovalnice, ki je zavarovala avtomobilsko odgovornost povzročitelja škode, izterja le nekatere vrste škod, ki so taksativno naštete v prvem in drugem odstavku 18. člena ZOZP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (dietni kuhar) je s tem, ko je odklonil redno tedensko čiščenje delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za sol, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in s svojim ravnanjem kršil tudi 31. in 32. člen ZDR, ki določata, da mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu ter da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljeno.
Tožnik je na razdeljevanju zajtrka delil napačno živilo. Ko je bil na dietnem oddelku zadolžen za pripravo tekočih jedi, je za kosilo zmiksal in dal v tekočo jed vso cvetačo, čeprav bi moral za okoli 50 porcij cvetače pustiti in iz nje pripraviti navadno miksano in bio-miksano dieto. Med delitvijo kosila je z rokami segel v ogrevalni voziček za hrano in iz njega vzel pečen krompir, ki je bil namenjen delitvi na krožnike, in ga pojedel. Med delitvijo hrane je z rokami užival sadje iz kompota, namenjenega bolnikom. Tožnik je z opisanim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva odpravo ukaza, zavreči.
Dne 5. 5. 2004 je vstopil v veljavo Zobr-D, ki je v petem odstavku 26. člena prehodnih določb določil izobrazbeni pogoj za vse delavce na obrambnem področju in rok, do katerega morajo delavci manjkajočo izobrazbo pridobiti in sicer do 14. 1. 2009. Po šestem odstavku istega člena je tožena stranka dolžna delavca, ki je bil vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa le te ni pridobil do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporediti na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Ker tožnik v roku, ki ga je določil Zobr-D, ni pridobil zahtevane izobrazbe za častniško dolžnost, na katero je bil takrat razporejen, ga je tožena stranka z ukazom razrešila častniške dolžnosti in ga razporedila na dolžnost podčastnik za logistične zadeve, za katero izpolnjuje izobrazben pogoj. Tožena stranka je za svoje ravnanje imela pravno podlago v določbi šestega odstavka 26. člena ZObr-D. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo sklepov o njegovi razporeditvi ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranke je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tožena stranka je ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, ki ga je pred odpovedjo zasedal tožnik). Nova zaposlitev na delovnem mestu ekonomist vrednotenja projektov je ustrezna v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR in ni posledica šikaniranja tožene stranke. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 91. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost III. kategorije - datum nastanka invalidnosti – datum pridobitve pravic – dokončnost in pravnomočnost odločbe
Pri tožniku sta bili poleg že priznane III. kategorije invalidnosti in pravice do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oz. na drugo delovno mesto, potrebni tudi dodatni omejitvi, in sicer brez vsiljenega ritma dela ali na normo in ne v nočnih izmenah. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen.
Aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze in posledično za določitev časovnega okvira reparacijskega zahtevka. Ker je bil tožnik v času samozaposlitve prijavljen v socialna zavarovanja, mu za ta čas ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje. Trajanje delovnega razmerja je delavcu mogoče priznati v skrajnem primeru do odločitve sodišča prve stopnje (do konca glavne obravnave), razen če se v vmesnem času zaposli drugje. Smiselno enako je treba obravnavati tudi situacijo samozaposlitve. Zato gre tožniku reparacijski zahtevek le do registracije s.p..
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožnica je v spornem obdobju izostala z dela in razloga za to ni (pravočasno) sporočila delodajalcu. Izpolnjen je torej prvi del dejanskega stanu odpovednega razloga iz 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, vendar pa ta odpovedni razlog ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti. Tožnica je nedvomno toženi stranki morala sporočiti razlog izostanka, vprašanje pa je, ali je glede na njeno zdravstveno stanje to tudi mogla storiti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073302
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 311, 311/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestila – razlaga skupnega sporazuma – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – stroški z odkrivanjem kršitev – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma ne smejo vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, zato ga sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.