vrednost zapuščine – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave
S tem, ko sodišče dediča med postopkom ni seznanilo z vrednostjo zapuščine, ki jo je pri odločitvi upoštevalo, mu je onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka si zmotno razlaga določila 10. člena ZDR, ko navaja, da je za sklenitev pogodbe o zaposlitvi vedno potrebna volja obeh strank. ZDR v 10. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno, ter da se, če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma ga pogodbena stranka ni sklenila v pisni obliki ob nastopu dela, domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Tožena stranka je tožnika uvrstila v tedenski razpored dela, tožnik je v spornem času delal pri toženi stranki brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi za določen čas bi veljala, v kolikor bi jo tožnik podpisal. Zato ni bilo potrebno ugotavljati, ali med strankama obstaja kakšen ustni dogovor glede sklenitve delovnega razmerja, saj je določilo 10. člena ZDR kogentno.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vrnitev vlaganj – upravičenci do povrnitve vlaganj – civilnopravna zadeva
Upravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so med drugim tudi lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekom Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet.
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ne gre za upravno zadevo pač pa za urejanje civilnopravnih razmerij.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
ZP-1 člen 19, 202b, 202b/4. ZUP člen 179,180, 180a, 180a/4.
določitev uklonilnega zapora - izpodbijanje potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pristojni organ - obveznost odločiti o predlogu
Potrdilo o pravnomočnosti in dokončnosti je pristojen izdati, razveljaviti ali spremeniti zgolj tisti organ, ki je izdal odločbo, katere pravnomočnost in izvršljivost se potrjujeta. Takšnega potrdila ni mogoče izpodbijati v postopku določitve uklonilnega zapora, temveč lahko stranka zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine, organ pa mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.
stvarna pristojnost – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – nepremoženjska škoda
Pristojnost za sojenje o zahtevku za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku se določi po tretjem odstavku 20. člena ZVPSBNO in za sojenje o zahtevku za premoženjsko škodo po splošnih pravilih ZPP, ker specialnega predpisa o pristojnosti za to vrsto škode v ZVPSBNO ni.
Sodišče odloča o nedenarnem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek ne more vplivati na obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (fizične osebe), ki je v osebnem stečaju. Toženka glede konkretnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti niti ni ta omejena, stečajni upravitelj pa nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka zato nima vpliva na tek tega pravdnega postopka. Razlogov za prekinitev postopka torej ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Ob nespornem dejstvu, da je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek in da je tožena stranka v funkciji poslovodstva tožeče stranke po tem, ko je tožeča stranka postala insolventna, sklenila po tožeči stranki zatrjevane asignacije in cesijske pogodbe, s katerimi so bili nedvomno poplačani nekateri izmed številnih upnikov tožeče stranke, bi tožena stranka morala zato, da bi se razbremenila svoje odškodninske odgovornosti, zatrjevati in dokazati, da s sklenitvijo navedenih asignacij in cesij ni ravnala protipravno, da ni kršila po tožeči stranki očitane ji obveznosti enakega obravnavanja upnikov tako, da bi ravnala v nasprotju s prepovedmi iz 1. točke prvega odstavka oziroma tretjega odstavka 34. člena ZFPPIPP. Tožena stranka bi morala dokazati, da so bila poplačila z asignacijami in cesijami ne le nujna za njeno redno poslovanje, temveč tudi, da s temi dejanji drugi upniki, ki so bili v razmerju do družbe v enakem položaju, niso bili neenako obravnavani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079294
OZ člen 15, 16, 619. ZZDej člen 46.
sklenitev pogodbe – soglasje volj – nesporazum – pogodba o delu – aleatornost - zavarovalna pogodba - vabilo na narok
Pri tej pogodbi o delu je po trditvah tožeče stranke treba plačati storitve tudi v primeru, če jih stranka ne potrebuje oziroma ne uporabi ustreznega paketa zdravstvenih storitev, ker to ni potrebno. Gre torej za določen bistven element pogodbe, ki je negotov oziroma tvegan (element aleatornosti).
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
plačilo razlike plače - premestitev - varovana plača - nov plačni sistem
Institut varovane plače se je uporabil le enkrat, to je ob prehodu na nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 in je vezan na delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec v tistem trenutku razporejen. Namen instituta varovane plače je ohranitev pridobljenih pravice javnih uslužbencev pred prehodom na nov plačni sistem. V primeru, da kasneje, s premestitvijo ali napredovanjem, plače dosežejo znesek varovane plače ali ga celo presežejo, se jim izplačuje plača po ZSPJS in se jim ne določi na novo varovana plača, kot če bi bili premeščeni oz. bi napredovali že pred 1. 8. 2008. Primerjati je torej treba novi primerljivi znesek po ZSPJS z varovano plačo, kot je bila javnemu uslužbencu določena ob prehodu na nov plačni sistem. Če primerljivi znesek novega delovnega mesta preseže varovano plačo, javni uslužbenec, ki je razporejen na to novo delovno mesto, ni več upravičen do varovane plače, temveč do plače v skladu z ZSPJS. Tožnik je s tem, ko je bil premeščen na formacijsko dolžnost višji častnik inšpektor svetnik za obrambo in uvrščen v 50. plačni razred, presegel znesek varovane plače, določene ob prehodu na nov plačni sistem, zato mu varovana plača ne pripada več, pač pa le znesek plače po ZSPJS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi med ostalimi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Varstvo pred odpovedjo za takšno osebo traja ves čas opravljanja njegove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Tožnik je odstopil s funkcije predsednika sindikata tožene stranke, pri čemer mu je bila pol leta za tem redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da bi iz tega naslova lahko užival varovano kategorijo delavca še eno leto po prenehanju te funkcije. Zato je potrebno ugotoviti, če je bil tožnik v spornem času kot podpredsednik sindikata tudi sindikalni zaupnik, saj bi le v takšni funkciji lahko imel zaščito še eno leto po prenehanju funkcije.
določitev preživnine – potrebe polnoletnega otroka – zmožnosti zavezanca – študentsko delo – namen preživnine
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dohodka tožnice, ki ga pridobiva z delom preko študentskega servisa. Tožnica je delo opravljala zgolj občasno in pridobivala minimalen dohodek (200,00 EUR letno), pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.