OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077055
OZ člen 15, 21, 70, 70/3, 76, 76/1.
sklenitev pogodbe – pooblastilo za sklepanje pogodb – omejeno pooblastilo – pogajanja – izgubljeni dobiček – očitna pisna pomota – zamenjava tožeče in tožene stranke
Sodišče prve stopnje je na nekaterih mestih v obrazložitvi izpodbijane sodbe res pomotoma zamenjalo tožečo in toženo stranko. Vendar je ta pomota tako očitna, da ni vplivala na zmožnost preizkusa sodbe.
Odločilno za presojo, da Pogodba ni bila sklenjena, je, da ne T. G. ne M. F. nista imela pravice za sklenitev pogodbe, kar je bilo vsem udeleženim v poslu nedvomno jasno.
ZDR-1 člen 98, 103, 228. ZDR člen 88, 88/6. ZSDU člen 91, 91/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasje
Med večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.
Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožnici I. kategorija invalidnosti ni strokovno utemeljena, je pa zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnica namreč z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno pa je zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – pravni naslov – zakonitost posesti – priposestvovalna doba – pričetek teka priposestvovalne dobe – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Za priposestvovanje po ZTLR ni bil potreben pravni naslov. Dovolj je, da so tožeča stranka oziroma njeni pravni predniki izvrševali posest na spornem delu zemljišča določeno dobo ter da so bili v dobri veri. Zakonitosti posesti tožeči stranki ni treba izkazati.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 7/3.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - samostojni podjetnik - odpis prispevkov zaradi neizterljivosti - socialna ogroženost zavarovanca - delni odpis dolga
O zahtevku za celoten odpust dolga tožnika iz naslova plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je bilo že pravnomočno odločeno. Tudi sicer pri tožniku ne gre za socialno ogroženost zavezanca, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge (3. točka 7. člena Pravilnika o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje).
Po 9. členu Pravilnika se zavezancu lahko odpiše del dolga, ki ga predstavljajo zakonite zamudne obresti pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravna glavnico dolga z obrestmi iz 3. člena tega Pravilnika in če je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj eno dejanje izvršbe. Tožnik ni niti navajal, da bi bili navedeni pogoji v času izdaje prvostopne odločbe podani, zato tudi pogoji za delni odpis dolga niso bili podani.
spor majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev - pobotni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - relativna kršitev določb postopka - pritožbeni razlogi
Tožena stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi trditve o materialnopravnem (predpravdnem) pobotu dopolnila in podala tudi pobotni ugovor v smislu 3. odstavka 319. člena ZPP (procesni pobot). Bolj specifične oziroma nove navedbe tožene stranke so zahtevale tudi bolj konkretiziran odgovor tožnika. Podana je bila torej situacija, v kateri je navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v (drugi) pripravljalni vlogi dopustno.
Kršitev 452. člena ZPP pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki ni zajeta v 2. odstavku 339. člena ZPP.
uvrstitev v plačni razred - določitev plače - javni uslužbenci - zavrženje tožbe
Tožnik je skladno s 4. odstavkom 3.a člena ZSPJS izpodbijal 6. člen aneksa št. 4 k pogodbi o zaposlitvi o uvrstitvi v plačni razred in sicer s predlogom za delno razveljavitev aneksa, ki ga je komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS zavrnila. Ta sklep je tožnik prejel 1. 8. 2011 in dne 17. 8. 2011 vložil tožbo. Iz tožbenih navedb izhaja, da izpodbija tako določbo 6. člena aneksa št. 4, kot tudi sklep komisije za pritožbe, vendar pa je prvotno postavil le zahtevek, s katerim je izpodbijal določbo 6. člena aneksa št. 4, dne 13. 10. 2011 pa je postavil še zahtevek, s katerim je izpodbijal tudi sklep. Ker je tožnik skladno s 4. odstavkom 3.a člena ZSPJS izkoristil notranjo pot za odpravo nezakonitosti uvrstitve v plačni razred, je lahko skladno z 2. odstavkom 25. člena ZJU v roku 30 dni od prejema sklepa komisije za pritožbe vložil tožbo na pristojno delovno sodišče. Ker je glede na določbe ZJU in ZSPJS tožnik lahko vložil tožbo šele po tem, ko je izkoristil notranjo pot pri delodajalcu, bi moralo sodišče prve stopnje o obeh zahtevkih za izpodbijanje odločitve delodajalca, odločiti na isti način, kar pomeni ali tožbo v celoti zavreči ali pa o zahtevkih odločiti meritorno.
Sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 6, 7. ZPIZ-1 člen 208, 208/8, 209, 209/1, 209/2, 209/6. ZPSV člen 4. Pravilniku o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove člen 2.
zahteva za znižanje zavarovalne osnove - samostojna podjetnica - določanje zavarovalnih osnov samozaposlenim osebam
Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama odločala v skladu s 6. odstavkom 209. člena ZPIZ-1 o zahtevi tožnice za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do znižanja zavarovalne osnove po določbi 6. odstavka 209. člena ZPIZ-1 pride v primeru, če zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu in če bi plačevanje prispevkov po predpisani zavarovalni osnovi ogrozilo nadaljnje poslovanje samozaposlene osebe. Ogroženost nadaljnjega poslovanja zavarovanca je v 6. členu Sklepa o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opredeljena z dvema meriloma, in sicer z negativnim tekočim in pričakovanim poslovnim izidom ter s tem, da odhodki dolgoročno presegajo prihodke najmanj za znesek razlike med prispevkom od predpisane zavarovalne osnove in prispevkom od nižje zavarovalne osnove. Poslabšanje tekočega in pričakovanega poslovnega izida tožnice (samostojne podjetnice) ni posledica dogodkov oz. razlogov, na katere zavarovanka ni mogla vplivati. Odhodki tožnice dolgoročno ne presegajo prihodkov najmanj za znesek razlike med prispevkom od predpisane zavarovalne osnove in prispevkov od nižje zavarovalne osnove. Zato tožnica ni izpolnila pogojev za znižanje zavarovalne osnove po določilih 6. odstavka 209. člena ZPIZ-1.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, ki ne vsebuje oblikovalnega zahtevka in hkrati vsebuje dajatveni zahtevek za izročitev darila nujnemu dediču, ko zapuščinski postopek še teče, je nesklepčna. Posledica nesklepčnosti pa je zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje.
zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje.
motenje posesti – poslovna sposobnost – motilno dejanje – priklop na javno električno omrežje – neplačilo računov – nalog za prestavitev in preureditev električne omarice - sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Prva toženka zaradi starosti in bolezni ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in pravno veljavno izražati svoje volje, zato ji ni mogoče očitati motilnih dejanj.
Neplačilo računov, ki se očita toženi stranki, samo zase ne more pomeniti motilnega dejanja. Pač pa ob upoštevanju vseh okoliščin ni sprejemljiva razlaga sklepa, da kasnejše njeno ravnanje (nalog za prestavitev in preureditev električne omarice, s katerim je bila omogočena dobava električne energije le v spodnjo etažo hiše), ne predstavlja motenja.
Po spremembi tožbe je tožnik zahteval le drugačen način vzpostavitve v prejšnje posestno stanje (prej samostojni priključek, nato pa preko obstoječega priključka), zato ne gre za takšno vsebinsko spremembo tožbe, da bi zahteval povsem nekaj drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.
neupravičena obogatitev - rubež terjatve - verzija - nakazilo na napačen račun - malomarnost - vrnitev koristi
Z zakonsko določeno obveznostjo nakazila istega zneska pravemu upniku iz lastnih sredstev, je ZPIZ za ta znesek, ki ga je po pomoti nakazal tožencu, prikrajšan. Med obogatitvijo toženca in prikrajšanjem tožnika zato nedvomno obstoji vzročna zveza.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 226, 226/2, 226/3, 239, 273, 273/2. ZPP člen 111.
začasna odredba - nedenarna terjatev - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - prepoved objave člankov – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje, denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079905
OZ člen 131. ZGJS člen 53. ZCes-1 člen 16, 95, 96. ZPP člen 214, 214/5.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – subsidiarna odgovornost – skrb za varno stanje občinskih cest – padanje kamenja na cestišče – splošno znano dejstvo
Ker je občina v okviru skrbi za varno stanje cest dolžna poskrbeti za zaščito pred padanjem kamenja na cestišče, vzdrževalec ceste pa je odklonil zahtevka, je podana njena odgovornost za škodo, nastalo na vozilu zaradi kamenja, ki je priletel na cestišče pred vozilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079294
OZ člen 15, 16, 619. ZZDej člen 46.
sklenitev pogodbe – soglasje volj – nesporazum – pogodba o delu – aleatornost - zavarovalna pogodba - vabilo na narok
Pri tej pogodbi o delu je po trditvah tožeče stranke treba plačati storitve tudi v primeru, če jih stranka ne potrebuje oziroma ne uporabi ustreznega paketa zdravstvenih storitev, ker to ni potrebno. Gre torej za določen bistven element pogodbe, ki je negotov oziroma tvegan (element aleatornosti).
plačilo razlike plače - premestitev - varovana plača - nov plačni sistem
Institut varovane plače se je uporabil le enkrat, to je ob prehodu na nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 in je vezan na delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec v tistem trenutku razporejen. Namen instituta varovane plače je ohranitev pridobljenih pravice javnih uslužbencev pred prehodom na nov plačni sistem. V primeru, da kasneje, s premestitvijo ali napredovanjem, plače dosežejo znesek varovane plače ali ga celo presežejo, se jim izplačuje plača po ZSPJS in se jim ne določi na novo varovana plača, kot če bi bili premeščeni oz. bi napredovali že pred 1. 8. 2008. Primerjati je torej treba novi primerljivi znesek po ZSPJS z varovano plačo, kot je bila javnemu uslužbencu določena ob prehodu na nov plačni sistem. Če primerljivi znesek novega delovnega mesta preseže varovano plačo, javni uslužbenec, ki je razporejen na to novo delovno mesto, ni več upravičen do varovane plače, temveč do plače v skladu z ZSPJS. Tožnik je s tem, ko je bil premeščen na formacijsko dolžnost višji častnik inšpektor svetnik za obrambo in uvrščen v 50. plačni razred, presegel znesek varovane plače, določene ob prehodu na nov plačni sistem, zato mu varovana plača ne pripada več, pač pa le znesek plače po ZSPJS.