poroštvo - ugovor poroka - pogodba o delu - grajanje napak
Pritožnik sicer pravilno izpostavlja določbo 1013. člena OZ, vendar je namen te določbe v varstvu poroka, saj ga poroštvena izjava pogodbeno zavezuje in obremenjuje. Porok je zakoniti zastopnik dolžnika, ki je bil dolžan izpolniti obveznost in ki se je s pogodbo to tudi zavezal, zato je kot zakoniti zastopnik kot tudi osebni zavezanec vedel, kaj je njegova dolžnost iz pogodbe, zato tudi ni nobene potrebe, da se ga varuje pred nepremišljenostjo ali nevednostjo.
Ker je kupoprodajna pogodba sklenjena že s trenutkom, ko je toženec po svojem pooblaščencu sprejel izjavo tožnika o sprejemu ponudbe, tožnik ne more v nadaljevanju od toženca zahtevati, da z njim sklene prodajno pogodbo, saj utemeljenost takšnega zahtevka ne izhaja iz tožbe in gre za nesklepčnost tožbe, ki jo ni mogoče odpraviti. Pritožnik neutemeljeno od pritožbenega sodišča zahteva dopolnitev sodbe sodišča prve stopnje v prvem odstavku II/B in sicer, da bi sodišče moralo dopolniti takšen zahtevek z vsebino: “da bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba“. Takšnega zahtevka tožnik potem, ko je s pripravljalnim spisom z dne 12.4.2012 prilagodil zahtevek, ni postavil.
invalidnost II. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preostala delovna zmožnost
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1).
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
motenje posesti – dokazovanje – pravilo o dokaznem bremu – zaslišanje stranke
Le na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki se tudi ni izkazala za povsem verodostojno, sodišče ni moglo z zadostno stopnjo gotovosti ugotoviti, ali je toženka zamenjala ključavnico na vratih stanovanja.
ZPSDP člen 1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/4, 6.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina - stroški v zvezi z delom
Tožnik (javni uslužbenec) z uporabo javnega prevoza ne bi mogel pravočasno priti na delo, kar pomeni, da uporaba javnega prevoza ni mogoča, zato mu je tožena stranka dolžna zagotoviti povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini kilometrine (4. odstavek 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih).
Ker ima bančna garancija tako klavzulo "na prvi poziv", kot tudi klavzuli "ne glede na ugovor" in "brezpogojno", ne more v skladu s prvim odstavkom 1087. člena ZOR banka uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih sicer lahko naročitelj lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Garant je dolžan pri takšni samostojni (od osnovnega posla neodvisni) bančni garanciji preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v sami garanciji. Zaradi takšne narave predmetne bančne garancije je bilo presojanje prvostopnega sodišča o tem, kdo je kršil pogodbo, kdo je imel pravico do odstopa od pogodbe, kakšni so bili pogodbeni roki, ali je bil postopek odstopa od pogodbe pravilen ipd., v predmetnem sporu pravno irelevantno.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke
Glede na to, da je storilec storil prekršek za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk v cestnem prometu in so mu bile te tudi izrečene, možnosti izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za kategorijo A, s katero je bil prekršek storjen, v storilčevem primeru ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063833
ZPP člen 2, 2/1, 213, 213/1. OZ člen 239, 239/1.
odškodnina – določen zahtevek – najemna pogodba – najemnina za poslovni prostor – zmanjšanje najemnine
V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Ker tožena stranka za plačilo odškodnine ni postavila določenega zahtevka, o njem sodišče prve stopnje pravilno tudi ni odločalo.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066146
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8. SZ-1 člen 112, 112/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave – odpoved najemne pogodbe
Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
vrednost zapuščine – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave
S tem, ko sodišče dediča med postopkom ni seznanilo z vrednostjo zapuščine, ki jo je pri odločitvi upoštevalo, mu je onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zvin vratne hrbtenice
V skladu z načelom individualizacije denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu,
v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje
. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic, pa vzpostavi s
orazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
ZFPPIPP člen 14, 231, 231/3, 232, 232/1, 233, 233/3.
nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – obstoj insolventnosti - obstoj trajnejše nelikvidnosti - verjetnost obstoja terjatve
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku predlagatelja pozvalo na dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
duševno zdravje – ustavitev postopka – strinjanje z zadržanjem na zdravljenju – naknaden preklic soglasja
Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija – dvojno financiranje – vrnitev sredstev – sklenitev delovnega razmerja
Toženec ni dolžan vrniti prejete šolnine in spodbude za doktorski študij, ki ju je prejel za študij v prvem letniku, če se je v drugem letniku zaposlil kot mladi raziskovalec. Takšna situacija ne predstavlja tako imenovanega dvojnega financiranja v smislu med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe o sofinanciranju doktorskega študija.
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
ZP-1 člen 19, 202b, 202b/4. ZUP člen 179,180, 180a, 180a/4.
določitev uklonilnega zapora - izpodbijanje potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pristojni organ - obveznost odločiti o predlogu
Potrdilo o pravnomočnosti in dokončnosti je pristojen izdati, razveljaviti ali spremeniti zgolj tisti organ, ki je izdal odločbo, katere pravnomočnost in izvršljivost se potrjujeta. Takšnega potrdila ni mogoče izpodbijati v postopku določitve uklonilnega zapora, temveč lahko stranka zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine, organ pa mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.