Tožnik je tožbo vložil pred uvedbo stečajnega postopka ter v roku za prijavo terjatve svoje terjatve, ki jo v tem sporu vtožuje od tožene stranke (regres za letni dopust), ni prijavil. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, ko jo je sodišče pozvalo na odgovor in priglasila stroške odgovora na tožbo. ZOdvT definira, kdaj nastane nagrada za postopek. Določa, da nagrada za postopek nastane s pooblastitvijo odvetnika. Glede na navedeno določbo je tožena stranka že s pooblastitvijo odvetnika upravičena do nagrade za postopek po tar. št. 3100 tudi če ne bi vložila odgovora na tožbo. Tudi sicer je bil odgovor na tožbo potreben, saj je bilo sodišče šele iz odgovora seznanjeno s stečajem tožene stranke. Zato je tožnik dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje (in sicer nagrado za postopek in pavšal po tar. št. 6002).
ZDR člen 72, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. KZ-1 člen 240.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - poslovodna oseba - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Tožena stranka je v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku (članu poslovodstva tožene stranke) očitala, da je spornega dne v obliki namenskega kredita v višini 2.500.000,00 EUR za financiranje izgradnje plovila opustil svojo dolžno skrbnost v zvezi z zaščito premoženjskih interesov delodajalca in kršil pravila delodajalca. Tožnik bi moral v primeru, ko gre za povečanje obliga, kot oseba, odgovorna za pravilnost in zakonitost ter smotrnost poslovanja tožene stranke, zagotoviti, da vlogo obravnavajo pristojni organi, saj ni šlo za sanacijo, kot to navaja tožnik. Prav tako je potrebno vsako financiranje plovil, ne glede na obliko financiranja, obravnavati na nadzornem svetu. Odločitev bi moralo sprejeti poslovodstvo v sestavi vseh članov, predmetna vloga pa je bila odobrena brez podpisa enega člana, kar pomeni, da so bila kršena pravila tožene stranke, tožnik pa te kršitve tudi kasneje ni odpravil ter tudi ni zagotovil, da bi se financiranje odobrilo šele, ko bi vlogo predhodno odobril tudi nadzorni svet tožene stranke. Očitana kršitev je tožniku dokazana in utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
Zoisova štipendija - višina - dodatki k Zoisovi štipendiji - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Dodatek za bivanje v skladu s 30. členom Zštip (dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča) pripada štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča in ki v kraju izobraževanja tudi dejansko biva. Tožnik je ta pogoj dokazal. Ugotovljeno je bilo, da se tožnik izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča in da je v kraju izobraževanja tudi dejansko bival, že pred začetkom študijskega leta. Sama nepravočasna prijava začasnega prebivališča pomeni lahko zgolj prekršek po ZPPreb, ne pa tudi ugotovitve neizpolnjevanja pogojev za Zoisovo štipendijo oziroma priznanje spornega dodatka v danem primeru. Zato tožena stranka tožniku dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča neutemeljeno ni upoštevala pri izračunu višine Zoisove štipendije.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do sklenitve omenjenega aneksa prišlo po tem, ko je tožena stranka že pridobila zastavno pravico v izvršilnem postopku in zato tožeča stranka v času izdaje sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku niti ni mogla imeti pričakovane pravice. Iz tega razloga tudi nikakor ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da sklenitev aneksa v smeri poprave zemljiškoknjižnega dovolila nima vpliva na izkazanost pričakovane lastninske pravice tožeče stranke tudi glede solastninskega deleža 1127/10000-in pri omenjenem nepremičnem premoženju.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo razloge, zakaj je obdolženega oprostilo stroškov postopka, prekrškovni organ pa zgolj navaja, kaj bi po njegovem mnenju še vse moralo sodišče prve stopnje narediti v smeri ugotavljanja premoženjskega stanja obdolženca, ne da bi zatrjeval in predložil dokaze, da premoženjsko stanje obdolženca ni takšno, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Subsidiarna odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov najemnega stanovanja ima tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno naravo subsidiarnega poroštva, kar pomeni, da je za aktiviranje subsidiarnega poroštva druge toženke zadostovalo že, če se najemnik na pisno zahtevo tožeče stranke v razumnem roku ni odzval na plačilo.
Za ugotovitev invalidnosti je pomembno, ali je zdravljenje oz. medicinska rehabilitacija pri zavarovancu končana. Pogoji so izpolnjeni šele tedaj, ko se sprememb v zdravstvenem stanju ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in gre za dokončno stanje. Pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in tudi ne I. kategorije ter popolne nezmožnosti za delo.
Tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, s katero mu je bila priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in odločbo, s katero je bilo odločeno, da Zavod RS za zaposlovanje plačuje tožniku prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med brezposelnostjo. Iz pravnega pouka navedenih prvostopenjskih odločb izhaja, da je imel tožnik možnost vložiti pritožbo pri pristojnem ministrstvu, v 15-ih dneh od dneva vročitve odločbe. Tožnik te pravice ni izkoristil. V skladu s 1. odstavkom 63. členom ZDSS-1 se v socialnih sporih lahko zahteva sodno varstvo samo zoper dokončne odločbe. Socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Ker v tem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, je potrebno tožbo na podlagi 274. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 zavreči.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 12, 29. SPZ člen 99, 100.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – družbena lastnina – začetek teka priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – vznemirjanje lastninske pravice
Pravna pravila ODZ o priposestvovanju so veljala le za zasebno lastnino, saj je družbena lastnina (prej državna lastnina) že od nastanka uživala posebno varstvo in je imela poseben položaj. Glede na tedanjo družbeno ureditev, nepremičnine, ki je sodila v družbeno lastnino, tako ni bilo mogoče priposestvovati, vse dokler je bila družbena lastnina.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba (ponovno) začela teči (že) s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991) oziroma Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SRS (2. 10. 1989). S sodbo II Ips 184/2011 z dne 12. 12. 2012 je Vrhovno sodišče poenotilo sodno prakso glede vprašanja, kdaj je prišlo do ukinitve družbene lastnine, in sicer se je postavilo na stališče, da je do njenega prenehanja prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Graditelj, če je bilo zemljišče v družbeni lastnini do konca graditve v družbeni lastnini, ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
ZIZ člen 167. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
stroški postopka - nagrada za narok - izvršilna dejanja - ista zadeva - prodaja nepremičnine
Prodajo nepremičnine kot izvršilno dejanje v izvršbi na nepremičnino je šteti kot isto zadevo, kar še utrjuje stališče, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke za prodajo nepremičnine.
določitev preživnine – potrebe polnoletnega otroka – zmožnosti zavezanca – študentsko delo – namen preživnine
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dohodka tožnice, ki ga pridobiva z delom preko študentskega servisa. Tožnica je delo opravljala zgolj občasno in pridobivala minimalen dohodek (200,00 EUR letno), pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, ki ne vsebuje oblikovalnega zahtevka in hkrati vsebuje dajatveni zahtevek za izročitev darila nujnemu dediču, ko zapuščinski postopek še teče, je nesklepčna. Posledica nesklepčnosti pa je zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – otrok s posebnimi potrebami – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek
Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vrnitev vlaganj – upravičenci do povrnitve vlaganj – civilnopravna zadeva
Upravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so med drugim tudi lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekom Slovenije, d. d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet.
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ne gre za upravno zadevo pač pa za urejanje civilnopravnih razmerij.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.