STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078831
SZ člen 7, 8. SZ-1 člen 2, 10. ZTLR člen 12. ZPP člen 190, 244. OZ člen 193, 190, 198, 347.
odtujitev nepremičnine med pravdo - stvarnopravni zahtevki - uporabnina - stvarna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - večstanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče - zastaranje - najemna pogodba - obseg uporabe - nadomestilo koristi - tržna najemnina - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde
Tožnica za zahtevek za plačilo uporabnine za čas po odtujitvi nepremičnine (od 1. 7. 2008) ni več stvarno, ne procesno aktivno legitimirana.
Tožnica je stvarno aktivno legitimacijo glede stvarnopravnih zahtevkov z odtujitvijo nepremičnine, glede zahtevka za plačilo uporabnine pa s cesijo, izgubila in bi bili njeni zahtevki, če ji 190. člen ZPP ne bi ohranil aktivne procesne legitimacije, zgolj zaradi odtujitve nepremičnine oziroma prenosa terjatve, zavrnjeni.
Dostop, ki je na skici označen z rumeno barvo, je edini dostop do večstanovanjske stavbe, v kateri je tudi stanovanje, ki ga toženci uporabljajo. Nedvomno gre zato v tem delu za zemljišče, ki ga je mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče stavbe.
Čeprav se uporabnina in pripadajoče obresti uveljavljajo skupaj, s tem obrestni del zahtevka ne izgubi svoje prave narave – še vedno gre za zamudne obresti. Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, v konkretnem primeru torej uporabnina, tako zastara v petih letih, zamudne obresti pa v treh letih.
Izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja. Izven postopka pridobljeno mnenje sodišče zato lahko upošteva le kot trditve stranke.
invalidnost II. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preostala delovna zmožnost
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1).
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – oprava naloge – pripombe na izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade takoj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena. Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo razloge, zakaj je obdolženega oprostilo stroškov postopka, prekrškovni organ pa zgolj navaja, kaj bi po njegovem mnenju še vse moralo sodišče prve stopnje narediti v smeri ugotavljanja premoženjskega stanja obdolženca, ne da bi zatrjeval in predložil dokaze, da premoženjsko stanje obdolženca ni takšno, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Tožnik je tožbo vložil pred uvedbo stečajnega postopka ter v roku za prijavo terjatve svoje terjatve, ki jo v tem sporu vtožuje od tožene stranke (regres za letni dopust), ni prijavil. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, ko jo je sodišče pozvalo na odgovor in priglasila stroške odgovora na tožbo. ZOdvT definira, kdaj nastane nagrada za postopek. Določa, da nagrada za postopek nastane s pooblastitvijo odvetnika. Glede na navedeno določbo je tožena stranka že s pooblastitvijo odvetnika upravičena do nagrade za postopek po tar. št. 3100 tudi če ne bi vložila odgovora na tožbo. Tudi sicer je bil odgovor na tožbo potreben, saj je bilo sodišče šele iz odgovora seznanjeno s stečajem tožene stranke. Zato je tožnik dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje (in sicer nagrado za postopek in pavšal po tar. št. 6002).
V poskušanju prodaje premičnin, med katerimi so tudi upnikove, pritožbeno sodišče vidi vznemirjanje upnika v njegovi lastninski pravici. Iz povedanega sledi, da tožeča in tožena stranka nista v tistem razmerju, ki jih med upniki stečajnega dolžnika in stečajnim dolžnikom samim ureja ZFPPIPP, pač pa sta v razmerju lastnika stvari in tretjega, ki posega v lastnikovo lastninsko pravico, teh razmerij pa ZFPPIPP ne ureja.
poroštvo - ugovor poroka - pogodba o delu - grajanje napak
Pritožnik sicer pravilno izpostavlja določbo 1013. člena OZ, vendar je namen te določbe v varstvu poroka, saj ga poroštvena izjava pogodbeno zavezuje in obremenjuje. Porok je zakoniti zastopnik dolžnika, ki je bil dolžan izpolniti obveznost in ki se je s pogodbo to tudi zavezal, zato je kot zakoniti zastopnik kot tudi osebni zavezanec vedel, kaj je njegova dolžnost iz pogodbe, zato tudi ni nobene potrebe, da se ga varuje pred nepremišljenostjo ali nevednostjo.
Tožnica je bila s pravnomočno odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Tožena stranka ni spoštovala dokončne odločbe ZPIZ in tožnici ni zagotovila ustreznega delovnega mesta. ZPIZ je odločil, da tožnica kot delovni invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni nima pravice do delne invalidske pokojnine, ker ni bila razporejena s pogodbo o zaposlitvi na drugo ustrezno delovno mesto z omejitvami s polovico delovnega časa. Delodajalec je s tem, ko ni spoštoval dokončne odločbe ZPIZ in s tožnico ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto in s krajšim delovnim časom, ravnal protipravno. Zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke je tožnici vsak mesec v vtoževanem obdobju nastala škoda v višini delne invalidske pokojnine. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070550
URS člen 26. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 211, 211/3. ZZK-1 člen 6, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje izvršilnega sodišča – izvršba na nepremičnino – nevknjižena nepremičnina – zaznamba izvršbe – objava zapisnika o rubežu v Uradnem listu – publicitetni učinek
Zaradi protipravne opustitve izvršilnega sodišča, ki kljub zakonski zahtevi, da se zapisnik o rubežu objavi tudi v Uradnem listu RS, za objavo ni poskrbelo, ni nastopil učinek zaznambe izvršbe, s čimer bi tožnik kot upnik prvi pridobil poplačilno pravico ne glede na kasnejša razpolaganja z nepremičnino.
Pomen objave zapisnika o rubežu je izenačen z vpisom v zemljiško knjigo in je torej kasnejši pridobitelj nepremičnine (v primeru, ko bi bil zapisnik o rubežu, ki je bil sicer pravilno izobešen na sodni deski, še objavljen v Uradnem listu RS) nedobroveren. Kasnejši pridobitelj se na dobrovernost ne bi mogel sklicevati, če bi bil rubež objavljen v skladu z določbami ZIZ, tj. tudi v Uradnem listu.
Sodišče odloča o nedenarnem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek ne more vplivati na obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (fizične osebe), ki je v osebnem stečaju. Toženka glede konkretnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti niti ni ta omejena, stečajni upravitelj pa nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka zato nima vpliva na tek tega pravdnega postopka. Razlogov za prekinitev postopka torej ni.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – otrok s posebnimi potrebami – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek
Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.
neupravičena obogatitev - rubež terjatve - verzija - nakazilo na napačen račun - malomarnost - vrnitev koristi
Z zakonsko določeno obveznostjo nakazila istega zneska pravemu upniku iz lastnih sredstev, je ZPIZ za ta znesek, ki ga je po pomoti nakazal tožencu, prikrajšan. Med obogatitvijo toženca in prikrajšanjem tožnika zato nedvomno obstoji vzročna zveza.
Glavni razlog za smrt pokojnega je bila prometna nezgoda, za katero je objektivno odgovoren zavarovanec tožene stranke. Ravnanje (opustitev) pokojnega predstavlja zgolj prispevek, katerega je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070565
ZPP člen 274. ZKP člen 539, 539/2. ZDPra člen 14.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – predhodni postopek pred Državnim pravobranilstvom – procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Okoliščina, da se tožnik ni v skladu z 2. odstavkom 539. člena ZKP s svojo zahtevo obrnil na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine, ni razlog za zavrženje tožbe.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 226, 226/2, 226/3, 239, 273, 273/2. ZPP člen 111.
začasna odredba - nedenarna terjatev - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - prepoved objave člankov – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje, denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni.
motenje posesti – poslovna sposobnost – motilno dejanje – priklop na javno električno omrežje – neplačilo računov – nalog za prestavitev in preureditev električne omarice - sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Prva toženka zaradi starosti in bolezni ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in pravno veljavno izražati svoje volje, zato ji ni mogoče očitati motilnih dejanj.
Neplačilo računov, ki se očita toženi stranki, samo zase ne more pomeniti motilnega dejanja. Pač pa ob upoštevanju vseh okoliščin ni sprejemljiva razlaga sklepa, da kasnejše njeno ravnanje (nalog za prestavitev in preureditev električne omarice, s katerim je bila omogočena dobava električne energije le v spodnjo etažo hiše), ne predstavlja motenja.
Po spremembi tožbe je tožnik zahteval le drugačen način vzpostavitve v prejšnje posestno stanje (prej samostojni priključek, nato pa preko obstoječega priključka), zato ne gre za takšno vsebinsko spremembo tožbe, da bi zahteval povsem nekaj drugega.
OZ člen 5, 7, 190, 198. SPZ člen 12. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – uporabnina
U
porabnina je (le) sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden izmed lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče), ni pa to prosta izbira solastnika, da bo po svoji volji solastno stvar bodisi uporabljal bodisi zanjo terjal uporabnino od solastnikov. Nasprotno stališče bi nasprotovalo temeljnim obligacijskim načelom: načelu vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delodajalec ima zakonsko obveznost odpuščenega delavca zaposliti na drugem delovnem mestu (88/3. čl ZDR) samo v primeru, da je to delovno mesto prosto. Navedeno pa ne izhaja iz spisovnih podatkov v predmetni zadevi. Glede na to, da delovno mesto v kooperaciji ni bilo prosto, tožena stranka tožnici za to delovno mesto ni mogla ponuditi pogodbe o zaposlitvi.