ZPP člen 98, 111, 111/4, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
vročanje subjektu vpisa v sodni register - vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - priglasitev pooblastila - fikcija vročitve
Obveznost vročanja pooblaščencu velja odtlej, ko je pooblastilno razmerje sodišču priglašeno, pa vse dotlej, ko je preklic oziroma odpoved sodišču naznanjena.Fikcija je v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.
škoda – zastaranje – vedenje o obstoju in obsegu škode – izgubljeni zaslužek – renta
Zmotno je stališče, da naj bi tožniku denarna mesečna renta pripadala le do izpolnitve za starostno upokojitev. Omejevanje prejemanja rente na določen datum bi bilo nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Taka presoja namreč ne bi upoštevala morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje.
Tožeča stranka ni upravičena do pavšalnega nadomestila za njene lastne stroške izterjave po 11. členu ZPreZP, ker tožene stranke pred vložitvijo sklepa o izvršbi ni opomnila na plačilo; na njeno zavrnitev računa ter poziv, da naj ji pošlje pravilen račun, namreč ni odgovorila.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012498
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka je izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1. Na podlagi do sedaj predloženih listinskih dokazov ni mogoče ugotoviti niti stopnje verjetnosti, da so bile zdravstvene težave tožeče stranke razlog očitanih kršitev delovnih obveznosti iz izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga oz., da so bile te težave tako hude, da se tožeča stranka svojih ravnanj ne bi mogla zavedati. Zato v tej fazi postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Posledično tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnega zaključka predmetnega delovnega spora, ni utemeljen.
ZASP člen 168, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – kršitev določb Pravilnika – izračun ustreznega honorarja – posredovanje podatkov
Zgolj opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Drži, da mora uporabnik poslati SAZAS točne finančne podatke, ki so osnova za delitev avtorskega honorarja najkasneje 15 dni po izvedbi in da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. Vendar Tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oz. izračun omogoča na drug način, zato plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika, tudi če bi bile hudo malomarne ali celo namerne, ni mogoče izenačiti z hudo malomarno ali namerno kršitvijo samih avtorskih pravic.
oprostitev plačila sodne takse – socialna ogroženost – premoženjsko stanje – upoštevanje taksne obveznosti predlagatelja v drugih sodnih postopkih – obveznosti na podlagi denarnih izvršb
Pri presoji, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za delno oprostitev plačila sodne takse, ni bilo mogoče upoštevati okoliščine, da je udeležen v številnih drugih sodnih postopkih, kjer ima tudi stroške oziroma izdatke, saj le - teh ne konkretizira.
Socialna ogroženost predlagatelja se presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb.
Pri razlagi pogodbene vsebine je treba upoštevati skupno voljo, kot je bila izražena in zaradi katere je prišlo do sklenitve pogodb, pri razlagi prave pogodbene volje, kot je bila izražena, pa je treba vrednotiti tudi interese pogodbenih strank, zaradi katerih sta pravdni stranki sklenili pogodbi.
Glede na to, da je storilec storil prekršek, ki ga ZP-1 v določbi drugega odstavka 23. člena opredeljuje kot hujši prekršek, je bilo sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 dolžno storilcu preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 145, 145/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršitelja – rok za uveljavljanje povračila stroškov izvršitelja – kasnejše uveljavljanje povračila stroškov izvršitelja
Izvršitelj ima prav, da v primeru kasnejšega uveljavljenja stroškov ne more biti prikrajšan za pravico do povrnitve le-teh, vendar ne iz vnaprejšnjega plačila iz sredstev proračuna. Lahko jih uveljavlja le neposredno od tistega, ki je stroške povzročil.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 252, 354, 355, 383,390. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Izvršba je tekom stečajnega postopka, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP.
sodna taksa – poziv za plačilo sodne takse – nedovoljenost pravnega sredstva
Zoper poziv za plačilo sodne takse pravno sredstvo ni predvideno. Ne gre namreč za plačilni nalog s katerim bi bila sodna taksa odmerjena, pač pa za izvršitev plačila sodne takse, čeprav mora poziv za plačilo takse v skladu z določbo 34. člena ZST-1A vsebovati sestavine, ki jih navedena zakonska določba v prvem odstavku predpisuje glede plačilnega naloga.
stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodišče mora ob odločanju o stroških postopka upoštevati tudi tiste stroške, ki so bili začasno kriti iz sredstev brezplačne pravne pomoči.
Terjatev udeleženca postopka (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotnemu udeležencu iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide po samem zakonu na Republiko Slovenijo do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka.
Poroštvene izjave prevzemnika družbe bi lahko imele kumulativen učinek, kar pomeni, da je sprejela poroštveno zavezo poleg prvotnega poroka, ali pa privativnega, kar pomeni, da je obveznost prejšnjega poroka prenehala in da je prevzemnica stopila v obveznost namesto njega. V tem primeru pride do subjektivne spremembe obstoječe obligacije (vsebina obveznosti se ne spremeni). Za takšen prevzem poroštvene obveznosti pa je potreben še en pogoj, in sicer privolitev oziroma soglasje upnika - tožeče stranke. Gre za bistven pogoj, saj se posega v upnikove interese. Upniku ni vseeno, kdo je porok. To mora biti nekdo, ki mu zaupa, da bo, če bo treba, izpolnil obveznost glavnega dolžnika.
V primeru kršitve pogodbene obveznosti pripada leasingodajalcu odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Z navedeno pogodbeno obveznostjo sta pogodbeni stranki dogovorili način določitve pozitivnega pogodbenega interesa, ki je pri pogodbah o finančnem leasingu tudi običajen.
sprememba dolžnika – delno plačilo – pogodba o prevzemu dolga – pasivna legitimacija – konkludentno ravnanje
Za sklenitev pogodbe o prevzemu dolga se ne zahteva nikakršna oblika, prav tako ni potrebno, da bi se volja za sklenitev izjavila z besedami, temveč zadoščajo že konkludentna ravnanja, to so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji.
S tem, ko je tožeča stranka račun za plačilo kotizacije naslovila na toženo stranko ter brez pripomb sprejela plačilo tožene stranke v višini 800,00 EUR, je vsekakor šteti, da je tožeča stranka privolila v prevzem dolga družbe S. d.o.o. s strani tožene stranke, vsled česar se izkažejo kot izpolnjene vse predpostavke, potrebne za veljaven obstoj pogodbe o prevzemu dolga.
Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo, če vsebuje bistvene sestavine pogodbe, saj je le tako lahko z njegovim sprejetjem pogodba sklenjena. Če izjava ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, se lahko podredi le pravilom o pogajanjih ali pa gre za nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 17. ZNP člen 19. OZ člen 349.
zakupna pogodba – aktivna legitimacija – pravni interes – pravica do udeležbe v postopku – ugovor zastaranja – dejanska raba zemljišč
Čeprav prva predlagateljica v skladu s 17. členom ZSKZ za začetek predmetnega postopka ni bila pooblaščena, je sodišče njeno udeležbo v postopku pravilno dopustilo na podlagi prvega odstavka 19. člena ZNP, po kateri ima pravico do udeležbe v postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V postopku je bilo namreč sporno lastništvo zemljišč, ki so bila navedena v predlagani zakupni pogodbi, pri čemer je prva predlagateljica zatrjevala, da je postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, nasprotna udeleženka pa je temu nasprotovala in zatrjevala, da je na podlagi ZZad sama postala lastnica teh zemljišč. Pravni interes prve predlagateljice za udeležbo v predmetnem postopku je bil tako tudi po stališču pritožbenega sodišča nedvomno izkazan.
Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 158. člen ZPP.
stroški postopka – umik tožbe – dogovor o povrnitvi stroškov
Pravdni stranki bi se v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorili o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP, vendar pa tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme, takšnega dogovora ni dokazala.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081303
URS člen 26. KZ člen 97, 97/3. KZ-1 člen 76, 76/3. ZPP člen 454.
premoženjskopravni zahtevek - nezakonito ravnanje sodišča - opustitev obvestitve o kazenskem postopku - škoda - vzročna zveza
V primerih, ko oškodovanec ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, je zakonsko predvidena pot, po kateri bi tožena stranka lahko od države (tožene stranke) zahtevala povrnitev škode, ki ji je nastala s kaznivim dejanjem, določena v zakonski določbi 3. odstavka 97. člena KZ. Druge škode pa tožeča stranka ni uveljavljala, čeravno je svoj zahtevek utemeljevala tudi z domnevno protipravnim ravnanjem tožene stranke (oziroma kazenskega sodišča v njenem svojstvu). Ker se uveljavljanja ugotovitvenega zahtevka zoper državo tožeča stranka ni poslužila (tega niti ne zatrjuje), vzročna zveza med domnevno nezakonitim ravnanjem tožene stranke in škodo, ni podana.
cenitev vrednosti nepremičnine - ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Ocenjene vrednosti v množičnem vrednotenju nepremičnin ni mogoče sprejeti, saj je namen vrednotenja nepremičnine s strani GURS drugačen, kot pa je to za potrebe izvršilnega postopka.