ZUSZJ člen 10, 10/2, 11, 11/1, 12, 13. ZIMI člen 5, 11/1. URS člen 14, 52, 62.
dovoljena revizija - pravice gluhe osebe - pravica uporabljati slovenski znakovni jezik - tolmač za slovenski znakovni jezik - namenska razlaga zakona - pravice gluhih študentov - individualiziran načrt - dostop do vključujočega izobraževanja - osebne okoliščine - invalid - načelo enakosti - posebne pravice invalidov
Določbe 10., 11., 12. in 13. člena ZUSZJ je po presoji Vrhovnega sodišča treba razumeti tako, da so visokošolski zavodi pri izvajanju storitev javne službe (kamor nesporno sodi tudi izvajanje študijskih programov in s tem študija kot celovitega procesa) dolžni v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu (glede na njegove specifične osebne okoliščine, njegove potrebe in zmožnosti) na podlagi individualiziranega načrta omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv (s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na drugačne načine, s katerimi se gluhi študent strinja). Sredstva za tolmače pa študentom visokošolski zavodi zagotavljajo znotraj sredstev za študijsko dejavnost.
ZKP člen 70, 70/4, 307, 307/2, 307/4, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je tudi v času, ko ga je zagovarjal odvetnik G., napovedoval, da bo zapustil sodno dvorano, ter motil red na obravnavi, zaradi česar je bil dvakrat tudi odstranjen iz sodne dvorane. Zaradi opisanih ravnanj obsojenca in ravnanj zagovornika C. sodišče utemeljeno ni sprejelo obsojenčevih in vložnikovih trditev o nezaupanju v delo zagovornika C. in obstoju konflikta med njima. Pri tem vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi ni konkretno pojasnil, za kakšen konflikt med obsojencem in zagovornikom C. naj bi sploh šlo.
Potem ko je sodišče ugotovilo, da so podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo in se je ta že začel, je obsojenec prostovoljno zapustil sodno dvorano in se tako po lastni volji odrekel možnosti sodelovanja na glavni obravnavi. V obravnavanem primeru je prišlo do podobne procesne situacije kot v primeru, ko sodišče obdolženca napoti iz sodne dvorane zaradi zagotovitve discipline (prvi odstavek 302. člena ZKP). V takem primeru pa sodišču zaradi obdolženčeve nenavzočnosti ni treba sprejeti posebnega sklepa iz četrtega odstavka 307. člena ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ člen 64n, 64o. ZVRS člen 16, 16/3, 21, 21/1, 21/4. URS člen 125, 156. Poslovnik Vlade Republike Slovenije člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15, 15/3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - energetika - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izpolnil pogoj za dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravila exceptio illegalis glede Uredbe 90/12, kar revident posredno predlaga. Revident tudi ni navedel,katere kršitve katerih zakonov naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe 90/12 podane. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za sprejem za revidenta sporne uredbe, pa so jasne in ne potrebujejo posebne razlage.
Revident svojih trditev o zelo hudih posledicah ni z ničemer obrazložil.
Dodeljena podpora se ne nanaša neposredno na investicijo, temveč pomeni finančno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji električne energije, pri čemer je v času vložitve vloge za dodelitev te podpore Uredba 90/12 nesporno že veljala. Ker se je tudi s predhodnimi spremembami Uredbe višina podpore zniževala, revident že ob odločanju za investicijo ni imel podlage za pričakovanje, da bo višina podpore ostala nespremenjena oziroma se ne bo znižala.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestvovanje - neupravičena pridobitev - dokazovanje - prekluzija - dokazni predlog po zaključku prvega naroka
Ker tožnika glede vseh zahtevkov nista v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov, enotna navedba vrednosti spornega predmeta (za prvi in drugi tožbeni zahtevek) za preizkus dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Zahtevka sta medsebojno sicer povezana v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Takšen nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je v tem delu zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka prekludirana z dokaznim predlogom za zaslišanje T. M. in glede pravice do izvedbe tega dokaza.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika
Utemeljenost navedb o pravilnosti in zakonitosti dela sodnice (oziroma sodišča) bo lahko predmet preizkusa v postopkih s pravnimi sredstvi, medtem ko institut delegacije temu ni namenjen, saj ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 138, 139, 171, 179, 352, 352/1, 619. ZVZD člen 5, 6, 9, 25. ZTPDR člen 37. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2002) člen 4, 4/1.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca - pogodba o delu - delovno razmerje - nesreča pri delu - varstvo pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - sprememba tožbe - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine
V delu, v katerem predmet izpolnitvenega ravnanja ni vnaprej dogovorjena izdelava stvari, je šlo za atipično pogodbo o delu (619. člen OZ). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja, kar je bistvena značilnost tistih pogodb o delu, pri katerih je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima zunanje znake delovnega razmerja. Podobnost z delovnim razmerjem se kaže predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. To pa pomembno vpliva na presojo o naročnikovi odškodninski odgovornosti. Dejstva, ugotovljena v tej pravdi, omogočajo pravni zaključek, da je bil tožnik poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženk. Posledica takšne ugotovitve je, pod predpostavko obstoja elementov civilnega delikta, njuna odškodninska odgovornost.
URS člen 26. UZITUL člen 8, 8/2. ZOR člen 371. ZPP člen 220.
povrnitev škode - pravica do povrnitve škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje
Tožnik zatrjevanih opustitev toženi strank ni uspel dokazati, poleg tega pa mu je že pritožbeno sodišče pravilno pojasnilo, da novo nastala država Republika Slovenija obveznosti iz sklepa IS SRS z dne 18. 3. 1991 ni sprejela (drugi odstavek 8. člena UZITUL).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017855
OZ člen 99, 99/1. ZZK-1 člen 6. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpodbojnost - razveljavitev izpodbojne pogodbe - subjektivni rok izpodbijanja - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - zemljiška knjiga - načelo publicitete - publicitetni učinki vpisov v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoča izjema od načela publicitete vpisov v zemljiško knjigo pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe po prvem odstavku 99. člena Obligacijskega zakonika.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - umik izvršilnega predloga po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - preklic umika izvršilnega predloga - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Po tem ko sodišče na upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi dovoli izvršbo zoper dolžnika, upnikov predlog za ustavitev izvršbe nima za posledico ustavitve izvršbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Vrhovno sodišče je glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo, da je potrebno na podlagi določbe četrtega odstavka 423. člena ZKP odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodbe za obsojenca prekine.
ZDoh-2 člen 37, 41, 44. URS člen 147, 153. ZDR člen 132, 202. ZPIZ-1 člen 58. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 10.
dohodnina - odpravnina ob upokojitvi - delna upokojitev – prejem sorazmernega dela odpravnine - vštevanje v davčno osnovo - načelo zakonitosti
Ker delovnopravna in pokojninska zakonodaja opredeljujeta institut delne upokojitve, delovnopravna zakonodaja pa, da je ob delni upokojitvi oseba upravičena le do sorazmernega dela odpravnine ob upokojitvi, je po presoji Vrhovnega sodišča treba v primeru delne upokojitve določbo 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 razumeti tako, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva le sorazmeren znesek odpravnine ob upokojitvi, torej sorazmeren del zneska iz 10. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, saj revidentka ni prejela polne odpravnine, ker je po delni upokojitvi nadaljevala z delom za polovični delovni čas.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Pravdni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je solastnica nepremičnine, na kateri je predlagano zavarovanje z zastavno pravico, sodnica pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017821
OZ člen 87, 96. ZOR člen 104, 104/1, 113. ZPP člen 286, 339, 339/1. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2.
zastaranje - nastanek terjatve - začetek teka zastaralnega roka - kondikcijska terjatev - pravna narava kondikcijske terjatve - posojilna pogodba - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev zakoncev - kolektivna terjatev - sosporništvo zakoncev - upravljanje s skupnim premoženjem - aktivna legitimacija
O kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, če tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti niti za ničnost pogodbe - kar je predpogoj, da se zave svojih pravic iz naslova ničnosti - in posledično ni mogel vložiti tovrstne kondikcijske tožbe. Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Zgolj subjektivno prepričanje obdolženca, da ima zasebni tožilec veze na sodišču in mu zato na tem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, kar ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno lahko vzbujalo dvom o nepristranskosti sodišča, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stvarna pristojnost
Z določbo 67. člena ZPP je Vrhovnemu sodišču dano pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonsko predvidenih pogojih prenese pristojnost enega stvarno pristojnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, ne pa tudi pooblastilo za spreminjanje oziroma poseganje v zakonsko urejen režim razmejitve stvarne pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči po določbah 30. in 32. člena ZPP.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Ker se je Okrožno sodišče v Mariboru za stvarno nepristojno izreklo šele v končni odločbi, ko je bila tožba tožencema nesporno že vročena v odgovor, ni bilo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno po uradni dolžnosti.
Okrožno sodišče v Mariboru o ugovoru krajevne nepristojnosti ni odločilo, temveč je razpisalo glavno obravnavo, o ugovoru pa odločilo šele po zaključeni glavni obravnavi, je o svoji nepristojnosti, upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZPP, sklepalo prepozno.
Osumljenec je odšel v tujino takoj po tem, ko je izvedel, da so organi pregona prijeli sostorilca, pri čemer pred tem kljub nadzoru njegove komunikacije ni bilo zaznati nobenih načrtov glede odhoda v tujino. Zato zagovornik ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča o nevarnosti, da bo osumljenec pobegnil, s podrobnim pojasnjevanjem okoliščin njegovega bivanja v Italiji.
Sodišče je oprlo zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je osumljenka storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi zgolj na dejstvo, da je do takšnega zaključka prišel državni tožilec. Presojo, ali je podan utemeljen sum, lahko naredi le sodišče, in sicer na podlagi dokazov, ki jih predloži upravičeni tožilec.