KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007666
ZKP člen 39, 143, 149b, 176, 177, 177/1, 354, 354/1, 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 196, 196/1, 196/2. URS člen 29, 36, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nadzor s prisluškovanjem – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – preiskava – dokazni predlog – izločitev sodnika - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
1.) Odredbe, s katero preiskovalni sodnik po pravnomočnosti sklepa o preiskavi operaterju mobilne telefonije naloži izpis prometnih podatkov, ni mogoče enačiti z odredbo, izdano v predkazenskem postopku po prvem odstavku 149.b člena ZKP. V tej fazi postopka ni šlo več za odkrivanje kaznivega dejanja, ampak za pregled v hišnih preiskavah zaseženih mobilnih telefonov in SIM kartic.
2.) Presoje skladnosti delovanja tujih (pravo)sodnih organov s tujo zakonodajo ne morejo opravljati naša sodišča. Naše sodišče je pristojno le preveriti, če je imelo dejanje tuje policije zakonito podlago.
3.) Sodišče prve stopnje lahko spremeni odločitev o izvedbi predlaganega dokaza, če naknadno ugotovi, da je njegova izvedba smiselna, potrebna oziroma se naknadno izkaže njegova utemeljenost. Po prebrani izpovedi priče, potem ko je bil dokazni predlog obrambe za njeno neposredno zaslišanje zavrnjen, nastane nova procesna situacija, ki bi terjala bodisi nov dokazni predlog obrambe za neposredno zaslišanje te priče, kot ga je že podala (stranke lahko večkrat ponovijo tudi že zavrnjene dokazne predloge), bodisi da bi sodišče samo odločilo tudi glede tega dokaznega predloga drugače, kot je bilo že odločeno (torej, da se izvede tudi neposredno zaslišanje priče).
4.) Obsojenčev glas je sestavni del njegove osebne identitete, enako kot vizualna podoba, ter njegova uporaba ne more biti in ni prepovedana za namene preverjanja in dokazovanja njegove identitete.
5.) Z nadomestitvijo v obtožbi poimensko navedenega sostorilca z neznano osebo v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do učinkovite obrambe. Zoper obsojenca usmerjeni očitek se na ta način ni vsebinsko spremenil, saj natančno (ne)ugotovljena identiteta osebe, s katero se je obsojenec dogovarjal, ni odločilna okoliščina, če in kolikor je z izvedenimi dokazi nedvoumno ugotovljeno konkretno dogovarjanje obsojenca glede konkretnega mamila.
Za presojo, ali sodba nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije, ni relevantna okoliščina, da je preživnina v izreku tuje sodne odločbe določena oziroma dotedanja preživnina spremenjena na drugačen način, kot bi bila (glede na ustaljeno sodno prakso) v izreku sodbe sodišča Republike Slovenije.
Eno od procesnih ovir za priznanje tuje sodne odločbe predstavlja izključna pristojnost sodišča ali organa Republike Slovenije. Pri utemeljevanju izključne pristojnosti slovenskega sodišča se nasprotni udeleženec sklicuje na tretji odstavek 50. člena ZPP, ki pa take pristojnosti ne predpisuje, pač pa določa krajevno pristojno sodišče le za primer, ko je sodišče Republike Slovenije mednarodno pristojno zaradi premoženja tožene stranke v Republiki Sloveniji, torej za primer, če bi upravičenka do preživnine v sporu izkoristila pristojnost, urejeno v 75. členu ZMZPP.
Vprašanje resnice se v okviru instituta pravice do popravka obravnava na povsem drugačni metodološki ravni. Gre za metodo, ki jo izraža latinski rek
audiatur et altera pars
(naj se sliši tudi druga stran). Tisti, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu. Vprašanje resničnosti se na tej točki z vidika pravice do popravka konča
–
od tu dalje je na avditoriju, da presoja, katera od obeh strani (oziroma koliko) ima prav.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, ker je ocenilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017791
ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nepravdni postopek - ureditev stikov z otrokom
V konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča predstavlja prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena (kot sodna zapisnikarica na pravdnem oddelku) na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v nepristranskost sojenje v konkretni zadevi.
davki - dovoljena revizija - obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - prepozen predlog - obnova postopka po uradni dolžnosti - navadna elektronska pošta - „vročitev“ (ne)pooblaščeni osebi
S tem, ko je zaposlena pri revidentu navadno elektronsko pošto nesporno prejela 2. 11. 2011 kot informacijo v skladu s 13. členom ZDavP-2 in ne kot dokument v okviru postopka odmere davka, ni šlo za vročanje v smislu 85. člena ZDavP-2 oziroma ZUP. Ob odsotnosti drugih dokazov o tem, da je zakoniti zastopnik revidenta pošto prejel šele kasneje, je treba šteti, da je pravna oseba izvedela za informacijo (in s tem za novo dejstvo oziroma nov dokaz) že 2. 11. 2011, torej je od tedaj dalje tekel 6 mesečni subjektivni rok za obnovo postopka po petem odstavku 89. člena ZDavP-2.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260/9, 270, 270/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopku - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - vprašanje ni konkretizirano - odstop ni izkazan - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, bi morala revidenta, ki uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavljata odstop, nato pa bi morala odstop ustrezno utemeljiti. V ta namen bi morala opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, s katero utemeljujeta odstop. Revidenta tega nista storila. Pomembnega pravnega vprašanja nista konkretno navedla, niti nista opravila primerjave izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbo Vrhovnega sodišča na katero se sklicujeta. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala. Pa tudi sicer obravnavana zadeva, v kateri je bilo v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, prvotno gradbeno dovoljenje razveljavljeno in izdano novo (prvi odstavek 270. člena ZUP), ni primerljiva z odločbo Vrhovnega sodišča, na katero se sklicujeta.
pogodba o finančnem leasingu - poroštvena izjava - obličnost - pisna oblika - poroštvena izjava - identifikacija porokovih obveznosti
Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje. Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - zavrženje revizije
V konkretnem primeru revizija ni dovoljena že po samem zakonu. Toženci na pasivni pravdni strani niso enotni sosporniki, prav tako v takem primeru, upoštevaje stališče sodne prakse, ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, tj. za vsakega toženca posebej.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
V konkretnem primeru pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča, kljub dolgotrajni uporabi zemljišč, kot jo zatrjuje tožnik. Res sicer te oblike priposestvovanja avtomatično ni mogoče izključiti v primerih, ko gre za obmejna oziroma sosednja zemljišča kot tudi ne, ko gre sicer za samostojne „ločene“ parcele, vendar pa bi v konkretnem primeru morale biti podane tudi druge okoliščine, ki bi preprečevale izpodbojnost domnevane dobrovernosti, med njimi vsaj obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice (na primer konkretne pogodbe), katerega pa v tej pravdi revident niti ne zatrjuje. Sklicevanje na dolgotrajno uporabo zemljišč v takšnem primeru ne odpravlja neskladja med zemljiškoknjižnim stanjem ter zatrjevano dejansko uporabo nepremičnin (dejanskim stanjem nepremičnine) v korist uporabnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je tožnik je mož vodje civilne pisarne na sodišču, ki je pristojno odločati v sporu, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015158
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba (ES) ŠT. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora člen 3.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj odgovor na zastavljeno vprašanje jasno izhaja iz Uredbe št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.
Revident je proizvajalec surovega nekravjega mleka in je dolžan spoštovati Uredbo v delu, ki se nanaša na vzorčenje tega mleka. Uredba ne predvideva izjeme, kot jo predlaga revident, tj. da je sam ne le proizvajalec, temveč tudi predelovalec surovega nekravjega mleka ter da zanj veljajo druga pravila o vzorčenju mleka.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po oceni Vrhovnega sodišča je okoliščina, ki bi lahko zbujala dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča nedvomno podana, kadar je stranka postopka sodnik pristojnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Ukrep, ki je bil zakonito odrejen na podlagi prvega odstavka 149b. člena ZKP, ne pomeni neosredotočenega in izključno preventivnega pridobivanja in hrambe podatkov, kar je bil temeljni razlog za razveljavitev določil ZEKom-1.
Med poslovne listine spadajo poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine, če izpolnjujejo dva pogoja: a) lahko so le tiste poslovne knjige, spisi ali poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugih predpisov izdanih na podlagi zakona in b) da so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.
ZOR člen 133, 1040. UZITUL člen 19, 223. ZGD člen 31.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – zahteva za izplačilo bančnega depozita - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – nasledstvo nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
V sporih med posameznimi varčevalci in toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu ne gre za vprašanje nasledstva, temveč jih je treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava ter splošna pravila o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
ZPP člen 13, 206, 206-1, 214, 214/2, 286. ZOR člen 60, 103, 103/1, 109, 110, 141, 141/1.
neveljavnost pogodbe - ničnost - uveljavljanje ničnosti - predhodno vprašanje - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - priznanje sklopa dejstev - priznanje predhodnega pravnega vprašanja
Materialnopravno časovno neomejena možnost uveljavljanja ničnosti (110. člen ZOR), oficialna pooblastila sodišča v okviru trditev strank paziti na ničnost (109. člen ZOR) in procesna možnost uveljavljanja ničnosti bodisi z ugovorom bodisi s tožbo vodijo k sklepanju, da toženca lahko ugovor ničnosti pravnega posla uveljavljata tudi po prvem naroku. Toženca bi namreč lahko z nasprotno tožbo kadarkoli do konca pravdnega postopka zahtevala pravnomočno določitev o prejudicialnem pravnem razmerju, to je vprašanju (ne)obstoja pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku, enako pa bi tožeča stranka lahko dosegla z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom. Gre za procesne institute, za dovoljenost katerih zakon določa posebne pogoje (183. člen ZPP za nasprotno tožbo, 185. in 186. člen ZPP za spremembo tožbe). Zanje prekluzija, ki se nanaša na nova dejstva in dokaze in na izjave o navedbah nasprotne stranke, ne velja.
Tudi priznanje se nanaša na dejstva, ne pa na pravne zaključke in pravne kvalifikacije. Ni sicer izključeno, da predmet priznanja ne bi mogla biti prejudicialna pravna vprašanja. Takšna (izrecna) priznanja se štejejo za priznanje celotnega sklopa dejstev, iz katerih izvira prejudicialno pravno razmerje. Ko pa gre za domnevo, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez razlogov, štejejo za priznana (drugi odstavek odstavek 214. člena ZPP), je treba to domnevo razlagati ozko, torej brez pravne konkluzije oziroma kvalifikacije.