odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta
V prvem odstavku 89. člena ZDR-1, ki je veljal v času sporne odpovedi, je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Gre za primeroma naštete najbolj tipične in najpogostejše vidike poslovnih razlogov, zaradi katerih lahko preneha potreba po delavčevem delu pod dogovorjenimi pogoji. Vsak od naštetih vidikov lahko pomeni utemeljen poslovni razlog za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega in drugega odstavka navedenega člena ZDR-1, to je, če zaradi njega nadaljevanje dela delavca pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni mogoče.
Dejstvo, da je za nezakonitost odpovedi odgovorna tožena stranka, ne more biti okoliščina, ki vpliva na odločitev, ali bo delavec reintegriran ali pa bo sodišče pogodbo o zaposlitvi razvezalo, saj je pri ugotovljeni nezakonitost zanjo vedno odgovoren delodajalec, kar revizija utemeljeno poudarja. Sodišče mora pretehtati relevantne okoliščine in interese obeh strank in presoditi ali je nadaljevanje delovnega razmerja med njima še mogoče. Tožnik je vztrajal pri reintegraciji, medtem ko se je tožena stranka sklicevala predvsem na porušene medsebojne odnose, do katerih je prišlo med postopkom, največ zaradi pravnomočne obsodilne sodbe v kazenskem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo
Na podlagi 10. točke 394. člena ZPP so lahko obnovitveni razlogi le tista nova dejstva oziroma tisti novi dokazi, na podlagi katerih bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi znani že v prvem postopku pred sodiščem.
odločba o ustavitvi izplačila - ugotovitev neobstoja pravice za nazaj - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno razmerje - ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine
Za izdajo odločbe v rednem postopku o tem, da zavarovanec nima pravice do izplačevanja za nazaj (ko je to pravico imel na podlagi pravnomočne odločbe), v ZPIZ-1 ni podlage. To sicer ne pomeni, da takšne odločbe zavod ne sme izdati, vendar pa jo lahko izda le z veljavnostjo za naprej (npr. hkrati z izdajo odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS3006455
ZS člen 97, 97/1, 97/2. ZDSS-1 člen 5, 5/16. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6, 481, 481/1, 482, 482/1, 482/1-2. ZGD-1 člen 263.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - direktor - član organa upravljanja - gospodarski spor
V spornem primeru gre za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev škode, ki naj bi jo le ta povzročil z nepravilnostmi pri vodenju, nezadostno skrbnostjo ter kršenjem zakonov in družbene pogodbe. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja družine - upoštevanje dejanskega prispevka za preživljanje otroka
Tožnikovo zavzemanje za širšo razlago določbe 13. člena ZUPJS ni utemeljeno. Zakonski tekst je jasen in ne zajema sredstev, ki jih vlagatelj za dodelitev denarne socialne pomoči poleg svojega zakonca (oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo) dodatno namenja za (dejansko) preživljanje enega od otrok in ta presega znesek mesečne preživnine, ki jo ta otrok prejema od svojega biološkega očeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in ne presega višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
To določbo je treba tolmačiti tudi v povezavi s 4. točko prvega odstavka 12. člena istega zakona, ki izrecno govori o preživnini, prejeti na podlagi izvršilnega naslova, enako pa izhaja tudi iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Nenazadnje je to tolmačenje tudi sistemsko in logično pravilno, saj te osebe sicer ne bi bilo mogoče upoštevati niti pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, kot to določa 10. člen ZUPJS.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244. ZDR-1, člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja prebivališča - navodila zdravnika - imenovani zdravnik - osebni zdravnik
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer v 244. členu določajo, da so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezne. To pomeni, da osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena. Iz navedene določbe izhaja tudi, da dajanje navodil o ravnanju v času zadržanosti spada v pristojnost tistega zdravnika ali komisije, ki ugotavlja oziroma odloča o začasni zadržanosti (odvisno ali gre za odsotnost do 30 ali nad 30 dni), kar pomeni tudi navodila v zvezi z odsotnostjo z doma oziroma kraja bivanja. Vendar pa je ob tem treba upoštevati določbo drugega odstavka 233. člena teh pravil, ki med drugim določa, da je „za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.“ Pravila ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. V tem primeru ni mogoče upoštevati določbe 244. člena Pravil, ki predpisuje le vezanost osebnega zdravnika na razlog začasne zadržanosti. Za odobritev odhoda izven kraja bivanja torej zadošča vnaprejšnja odobritev osebnega zdravnika. Iz tega izhaja, da je v končni fazi pristojna oseba v teh primerih osebni zdravnik. V skladu s tem lahko ta dovoli odhod iz kraja bivanja tudi v primeru, ko imenovani zdravnik ali zdravniška komisija odredita mirovanje.
prenehanje delovnega razmerja na podlagi sodbe sodišča - plačilo - datum prenehanja delovnega razmerja - registracija samostojnega podjetnika posameznika (s. p.) - delovna doba pri delodajalcu - odškodnina
Če je tožnik sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, ki v času odločanja o reintegraciji ali sodni razvezi še ni prenehala, mu delovnega razmerja ni priznalo po zaposlitvi z novim delodajalcem za polni delovni čas. Poleg tega je poudarilo, da lahko tudi aktiviranje s. p. po prenehanju delovnega razmerja predstavlja pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, zaradi česar je potrdilo odločitve pritožbenega sodišča o sodni razvezi z datumom do začetka samostojnega podjetništva. Tožnik se je odločil za s. p. samostojno in prejel tudi subvencijo za samozaposlitev, zato mu za ta čas ni mogoče priznati še delovnega razmerja.
Izobrazba univerzitetnega inženirja strojništva ob tožnikovi starosti in s tem vendarle še večje možnosti ustreznega usposabljanja in prilagoditev potrebam na trgu dela utemeljuje presojo o še ohranjenih zaposlitvenih možnostih tožnika, ne glede na to, če ob takšni izobrazbi nima proizvodnih izkušenj, za katere je največje povpraševanje. V takšnih okoliščinah je ob upoštevanju sodne prakse denarno povračilo (namesto reintegracije) v višini 10 plač previsoko in v razponu možnih denarnih povračil (največ 18 plač) nesorazmerno.
OZ člen 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3. ZVCP člen 69, 69/1, 69a, 69a/1, 69b, 69b/1, 69b/2.
nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost obratovalca - objektivna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - prometna nesreča - tovorno vozilo
Revident se ne more razbremeniti celotne odgovornosti, ker je pri nevarni prevozniški dejavnosti možno pričakovati tudi kršenje predpisov o počitku s strani zaposlenega voznika in nanj tudi vplivati s povečanim nadzorom s strani delodajalca. Glede na dejanske ugotovitve o tožnikovem načinu vožnje, ki ni upošteval predpisov o počitkih med vožnjo, zaradi česar je prišlo do preutrujenosti in prometne nesreče, pa revident utemeljeno uveljavlja višji soprispevek tožnika k nastanku škode, kot sta ga presodili nižji sodišči.
Zastaranje terjatve za povračilo nepremoženjske škode se veže na obveznost in ne na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti, zato je s pravočasno vložitvijo tožbe zastaranje pretrgano tudi za kasnejše, po izteku zastaralnega roka vloženo povišanje tožbenega zahtevka na isti dejanski podlagi.
Oškodovančeva odgovornost za nastanek nevarne situacije mu nalaga nadpolovični prispevek k škodi.
Odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v posebnih primerih - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna bolezen
Nižji sodišči sta pravilno uporabili določbo 39. člena ZDZdr, nedvomno pa je bil utemeljen tudi sprejem na zdravljenje preden je bil izpeljan postopek za sprejem brez privolitve. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju izpodbijanega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom v ugotovitve sodišča, da sta obdolženca na nepremičnini odstranila provizorično, začasno, prosto prestavljivo žičnato ograjo ter prosto prestavljiva otroška igrala, pri čemer so te ugotovitve odločilne za presojo, ali je šlo za premične stvari ali sestavne dele nepremičnine in s tem za presojo, ali je zasebni tožilec glede teh dejanj upravičeni tožilec.
ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 3, 67.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od pogodbe - oblika odstopne izjave - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Toženec je z enostransko izjavo upravičeno odstopil od pogodbe iz v pogodbi določenega razloga, še predno je pričel z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti (plačilom kupnine), pri čemer je zadostovala tudi v nepisni obliki posredovana odstopna izjava (primerjaj tudi razloge sodišča druge stopnje na peti strani sodbe). Kolikor pa revident graja uporabo 67. člena OZ v sodbi sodišča druge stopnje, in pri tem zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava, pa je treba pripomniti, da se je sodišče druge stopnje pravilno v okviru materialnopravne presoje po uradni dolžnosti oprlo tudi na v poštev prihajajočo materialnopravno podlago in nadalje pravilno ni uporabilo tistega dela te določbe, ki omenja skesnino, upoštevaje, da v konkretnem primeru ni šlo za odstop na podlagi skesnine (oziroma odstopnine), temveč na podlagi med pravdnima strankama avtonomno dogovorjenega pogodbenega razloga - nekreditiranja s strani toženčeve banke (torej brez skesnine), kot podlage za pravno učinkovanje odstopne izjave (načelo prostega urejenja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ).
pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe – vloge in zapisniki – izjava sprejeta na sodni zapisnik
Sprejeti na sodni zapisnik izjavo stranke je obveznost sodišča. Obsojenec, ki v drugi kazenski zadevi prestaja zaporno kazen, je o tem, da želi podati pritožbo ustno na zapisnik sodišča pravočasno (torej v okviru pritožbenega roka) obvestil prvostopenjsko sodišče ter prošnjo utemeljil. S tem, da je sodišče obsojenčevo prošnjo ignoriralo in mu ni omogočilo vložitve pritožbe na zaprošen način, niti ga o svojem stališču ni obvestilo, je obsojencu dejansko odvzelo pravno sredstvo, do katerega je imel pravico.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017804
ZPP člen 372. SPZ člen 49.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - razveljavitev sklepa o izvršbi
Pravilna je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede izročitve dela sporne nepremičnine v posest tožencema. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tezo, da mu na sporni nepremičnini pripada dolžničin solastniški delež, ker naj bi on sklenil kupno pogodbo s prodajalko A. P. in tudi sam poravnal kupnino. Po 49. členu SPZ se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo; ta se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožbeno sodišče je torej tožniku pravilno obrazložilo, da samo na podlagi zatrjevanega ustnega dogovora o nakupu sporne nepremičnine lastninske pravice ni mogel pridobiti in da tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je plačal kupnino in nastopil posest kupljene nepremičnine.
ZKP člen 149a, 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - prikriti preiskovalni ukrepi – tajno opazovanje – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Slovensko sodišče ni pristojno vsebinsko preverjati odločitve pravosodnih organov druge države, v tem primeru članice EU, saj bi s tem poseglo v suvereno odločanje tujih državnih organov. Naše sodišče je v takem primeru pristojno preveriti le, če je imelo določeno procesno ravnanje zakonito podlago in če je bilo predmet (pravo)sodne kontrole.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007562
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nastanek lahke telesne poškodbe ni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, ki je storjeno z izvršitveno obliko grdega ravnanja. Značilnost te izvršitvene oblike je, da storilec oškodovancu poleg strahu oziroma občutka ogroženosti, povzroči še fizične bolečine, kot so na primer udarci, praske, odrgnine, ki pa ne dosegajo praga lahke telesne poškodbe.
spor polne jurisdikcije - priznanje statusa begunca - kurdska narodnost - Sirija - zavrnitev služenja vojaškega roka
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je namreč glede na vsa navedena poročila o izvorni tožnikovi državi utemeljena tožnikova bojazen (strah pred preganjanjem), da bi mu v primeru nahajanja v Siriji grozila realna nevarnost vpoklica v sirsko vojsko in da če bi se temu pozivu odzval (ali pa bi bil prisilno rekrutiran, saj mu grozi mobilizacija na katerikoli kontrolni točki brez predhodne vročitve posebnega pisnega poziva na služenje vojaškega roka), služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ (peta alineja drugega odstavka 26. člena ZMZ). Če pa bi tožnik služenje v sirski vojski odklonil, pa je velika verjetnost, da bi bil poleg siceršnjih sankcij, ki so v Siriji predpisane za zavrnitev služenja vojaškega roka, zaradi današnjih razmer v Siriji spoznan tudi za političnega nasprotnika (tudi zaradi svoje kurdske narodnosti) in tudi na tej podlagi izpostavljen pregonu oziroma kazni, ki pa bi bila lahko glede na informacije o izvorni državi nesorazmerna oziroma diskriminatorna (tretja alineja drugega odstavka 26. člena ZMZ.