Pogodbene stranke lahko spore v zvezi z medsebojnimi pogodbami podredijo arbitraži tako, da sklenejo ločen arbitražni sporazum, ali pa tako, da v pogodbo (oziroma splošne pogodbene pogoje) vključijo arbitražno klavzulo. Slednja ima avtonomno naravo in je, kljub temu da je vsebovana v glavni pogodbi, od nje neodvisna.
4. člen Rimske konvencije določa, da se v primeru, ko pogodbeni stranki nista izbrali prava, za pogodbo uporablja pravo države, s katero je ta pogodba najtesneje povezana, pri čemer se domneva, da je vez najtesnejša z državo, v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo. Vrhovno sodišče posledično zaključuje, da je pri presoji vprašanja, ali predstavlja arbitražna klavzula v Splošnih pogojih del pogodbe in ali je veljavna, treba uporabiti švedsko pravo.
V obravnavani zadevi arbitražna klavzula odkazuje na arbitražna pravila Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC), kar pomeni, da gre za institucionalno arbitražo. Taka klavzula je izvršljiva in popolna (četudi po vsebini omejena na nujni minimum), saj se nanaša na vse spore, ki izvirajo iz pogodbe oziroma so v povezavi z njo, ter odkazuje na njihovo končno razrešitev v skladu z omenjenimi arbitražnimi pravili. Arbitražna klavzula je zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča veljavna.
dopuščena revizija - odgovornost za škodo - nesreča pri delu - regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje - tožba zoper delodajalca - stroški zdravljenja - prispevek delavca k škodnemu dogodku
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Če je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnostjo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne.
Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo med staršem pravdnih strank in sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da sta toženca v obravnavani zadevi sin in hči višje sodnice Višjega sodišča v Mariboru ter da se ta v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagatelj delegacije pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravna narava terjatve - prednostna terjatev - navadna terjatev
Iz prvega odstavka 14. člena ZPDRES izhaja, da o naravi sporne terjatve in njenem poplačilu odloča sodnik posameznik znotraj stečajnega postopka. Obrazloženo pomeni, da se o naravi upnikove terjatve ne izjavi upravitelj, zato končni seznam preizkušenih terjatev in z njim v zvezi sklep o preizkusu terjatev napotitve na ustrezen postopek ne vsebuje.
v primeru konkurence med navadno in fiduciarno cesijo je treba uporabiti splošno ureditev iz 420. člena OZ. Ta določa, da v primeru, ko upnik odstopi isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.
predlog za dopustitev revizije - mandatna pogodba - običajna cena - višina plačila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
prevozna pogodba - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - izpolnjevanje pogodbene obveznosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček zaradi odstopa od pogodbe
Iz četrtega odstavka 7. člena Pogodbe sicer izhaja možnost nastanka primanjkljaja blaga in način izravnave (poravnave ali kompenzacije) ugotovljenega primanjkljaja. Vendar pa iz njega ne izhaja, da zaradi ugotovljenega primanjkljaja blaga, zaradi njegove velikosti, ni mogoče prenehanje (takojšnja prekinitev) Pogodbe (po prvem odstavku njenega 11. člena). Čeprav v Pogodbi višina „dopustnega“ inventurnega manjka ni bila opredeljena, namreč ne more biti dvoma, da tožena stranka ni bila dolžna tolerirati vsakršnega primanjkljaja.
Pogodbena stranka, ki ne ravna po dolžnostih, ki izvirajo iz načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), to je tista, ki ne ravna lojalno do druge in ki druge ne obvešča o pomembnih dejstvih (konkretno o nastalem velikem manjku), se ne more sklicevati na sicer veljavna pogodbena pravila (konkretno na pogodbeno določbo o izravnavi ugotovljenega primanjkljaja). Poleg tega mora pogodbena stranka pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati z zahtevano skrbnostjo (6. člen OZ) in ne sme zlorabljati svojih pogodbenih pravic (7. člen OZ).
ponovna odmera starostne pokojnine - plačila iz dobička - plačilo prispevkov - unovčenje v internem odkupu podjetja - neustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodišča
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneska, ki ga je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja.
ZMEPIZ člen 45, 49. ZPIZ-1 člen 7, 8, 13, 25, 34. ZMEPIZ-1 člen 83, 83/1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočno urejeno pravno razmerje - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Tožnica je sicer ob prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje izpolnjevala pogoje iz 34. ZPIZ-1, naknadno pa je bilo za obdobje zavarovanj na teh dveh podlagah vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami. Zato se v tem primeru, ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s sodno poravnavo, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999.
nadomestilo za primer brezposelnosti - dodatni dohodki - obveščanje zavoda
Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa ne izrecno ne opisno kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu s svojim bivšim delodajalcem za opravljanje določenih del za potrebe stečajnega postopka. Predložil je tudi pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila za opravljeno delo.
ZPIZ člen 270. ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
ponovna odmera starostne pokojnine - plačila iz dobička - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodišča
Ker je Ustavno sodišče v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 ugotovilo neskladje ZPIZ-1 iz razlogov, ki so na kratko povzeti v 5. točki obrazložitve, v zvezi s tem pa je bilo ugotovljeno neenakopravno obravnavanje, je razveljavilo tudi prejšnjo sodbo revizijskega sodišča (odločba Up-706/12-14 z dne 27. 5. 2015). S tem je postalo očitno, da je toženec zahtevo tožnika, ki je zahteval ponovno odmero, nepravilno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP oziroma, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno odločili, ko sta izpodbijani odločbi odpravili in naložili tožencu ponovno odmero starostne pokojnine za tožnika.
nova odmera pokojnine - plačilo obveznic - plačilo prispevkov
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki jih je tožnik prejel v obliki obveznic podjetja.
ZPIZ člen 270. ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
ponovna odmera pokojnine - neskladje zakona z ustavo - odločba ustavnega sodišča - izredno pravno sredstvo
Ker je Ustavno sodišče v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 ugotovilo neskladje ZPIZ-1 iz razlogov, ki so na kratko povzeti v 5. točki obrazložitve, v zvezi s tem pa je bilo ugotovljeno neenakopravno obravnavanje, je razveljavilo tudi prejšnjo sodbo revizijskega sodišča (odločba Up-707/12-13 z dne 27. 5. 2015). S tem je postalo očitno, da je toženec zahtevo tožnice, ki je zahtevala ponovno odmero, nepravilno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP oziroma, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno odločili, ko sta izpodbijani odločbi odpravili in naložili tožencu ponovno odmero starostne pokojnine za tožnico.
ponovna odmera starostne pokojnine - vštevanje dela plače za notranji odkup - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodišča
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki jih je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja. Ustavno sodišče je namreč že z odločbo U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002 ugotovilo neskladje četrte alineje 46. člena ZPIZ/92 z ustavo, ker brez razloga, ki bi utemeljeval javno korist, ni dovoljevala vštetja dela plač, namenjenih za notranji odkup podjetij, v pokojninsko osnovo.
otroški dodatek - znižanje plačila za program vrtca - ugotavljanje upravičenosti do priznanja pravic - dohodki iz preteklega in predpreteklega leta
Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - varovane kategorije delavcev - delavci pred upokojitvijo
ZDR-1 poleg delavcev, starejših od 58 let, varuje pred odpovedjo iz poslovnega razloga tudi delavce, ne glede na starost, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Ne ZDR-1 ne ZPIZ-2 pa ne govorita več o minimalnih pogojih, temveč le o pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Uveljavitev pravice do starostne pokojnine je v vsakem primeru odvisna od zavarovanca (delavca). Tudi če in ko izpolni pogoje za upokojitev, se mu ni treba upokojiti. To pomeni tudi, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine različni za vsakega zavarovanca glede na njegove osebne okoliščine in odločitve.
ponovna odmera starostne pokojnine - vštevanje dela plač za notranji odkup - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba Ustavnega sodišča
Zavarovanci, ki so se upokojili v času veljavnosti ZPIZ-1 oziroma so v tem času zahtevali ponovno odmero pokojnine, pri kateri bi bil upoštevan tudi del plač, s katerim so vplačali delnice za notranji odkup, so bili neenako obravnavani.
ZUJF člen 246. URS člen 14, 14/1. ZDR člen 114. ZUstS člen 1, 1/3.
javni uslužbenec - ukrepi za uravnoteženje javnih financ - začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - diskriminacija - starost - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 188. člena in 246. člena ZUJF in poleg javnofinančnega ugotovilo obstoj dodatnih ustavno dopustnih ciljev. Dodatna cilja, ki ju je zasledoval ZUJF - vzpostavitev uravnotesžene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev morebitnih sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti, nista v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive 2000/78/ES in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
To pomeni, da je pri razlagi določbe 246. člena ZUJF upoštevalo obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih. Podrobno je obrazložilo, da Direktiva 2000/78/ES dopušča upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti, ob določenih pogojih pa tudi, da po stališčih SEU avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev pomeni diskriminacijo, ki pa je dopustna, če obstaja legitimen cilj in kadar so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.