ZD člen 32. ZOR člen 361, 362, 364, 365, 371. OZ člen 1060.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - posojilo - zastaranje
Potomčeva denarna terjatev je lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD (kot modaliteta delitve zapustnikovega premoženja med njim in ostalimi dediči), ne pa izvirna oblika te pravice - ta nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev). Tožnica konkretnih dejstev takega abstraktnega (izjemnega) dejanskega stanu ne zatrjuje. Zahtevek za plačilo vlaganj je zato obligacijski (obogatitveni) in podvržen splošnim pravilom o zastaranju.
Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika - npr. kadar je vezana na njegovo izstavitev računa, opomin ali poziv in podobno. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru zato začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v pritožbi
Navedbe in očitki, zaradi katerih je sodišče druge stopnje izreklo denarno kazen oškodovancu kot tožilcu („vsi sodniki, ki so presojali v mojih zadevah so pripadniki te mafijske združbe“, „pravosodna mafijska duša“ itd.) predstavljajo žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje, ne pa ostre ali odprte konstruktivne kritike sodišča.
Institut stavbne pravice pride v poštev samo v primeru, ko sta lastninska pravica na zemljišču in lastninska pravica na stavbi v rokah različnih oseb. Ker tožnik ni uspel izkazati ne derivativne ne originarne pridobitve lastninske pravice na sporni stavbi, je Vrhovno sodišče njegov tožbeni zahtevek (za ugotovitev obstoja stavbne pravice) zavrnilo.
Procesno dokazno breme je zgolj procesni odraz materialnega dokaznega bremena in stranki nalaga, da v postopku navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravno odločilni za uspeh. Bistvena razlika med njima je v tem, da je porazdelitev materialnega dokaznega bremena zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilno in se ne spreminja, medtem ko lahko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi. Procesno dokazno breme torej v nobenem primeru ne nadomešča materialnega dokaznega bremena, pač pa stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
V fazi, ko toženka določenega dejstva, tj. plačila nad 30 % vrednosti zemljišča, za katerega nosi materialno trditveno in dokazno breme, še ni niti dokazovala, procesno dokazno breme za to dejstvo ne more preiti na tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00001696
OZ člen 58, 255. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23, 40, 49.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovanje tožbenega zahtevka - darilna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila
Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je tožba z dvočlenskim tožbenim zahtevkom oblikovalne in dajatvene narave.
Na podlagi teorije realizacije iz 58. člena OZ ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila.
Glavna obveznost odsvojitelja na podlagi zavezovalnega pravnega posla je, da prenese lastninsko pravico na pridobitelja. Izpolnitev te obveznosti v primeru nepremičnin lahko pomeni samo izstavitev in izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je odsvojiteljev podpis notarsko overjen (primerjaj 41. člen ZZK-1), ne pa morebitna izročitev nepremičnine v posest.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017822
Odlok o občinskih cestah člen 11, 14, 23. ZLS člen 21, 21/2, 51b, 51c. OZ člen 7, 190, 190/1, 191, 197, 199. ZPP člen 7, 212. URS člen 22, 25, 33, 67, 69. ZJC-B člen 19. ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 3, 3/1. Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvo
Tožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da druga toženka ni obogatena v višini stroškov izgradnja nadomestne javne ceste. Njena obogatitev se odraža v prihranitvi njenega premoženja, ker je tožnik namesto nje izpolnil njeno zakonsko obveznost (197. člen v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ).
Ker kljub pozivu za plačilo sodne takse v 15 dnevnem roku in ob opozorilu na posledice neplačila, takse za predlog za dopustitev revizije nista plačali tretja in peta tožnica, se šteje, da sta predlog umaknili.
Revizija se dopusti glede pravilnosti preizkusa presoje o obstoju veljavnega pravnega naslova za uporabo sporne nepremičnine s strani toženca in posledične ocene o neobstoju elementa neupravičene obogatitve.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - stavbna pravica - povrnitev vlaganj - dobrovernost
Glede na to, da so pravni predniki tožencev pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah s kupno pogodbo z dne 19. 1. 1929 in svojo lastninsko pravico tudi vpisali v zemljiško knjigo, ob nacionalizaciji pa pridobili na njih pravico brezplačnega uživanja in ob tem, da tožnika nista izkazala, da sta lastninsko pravico pridobila na katerikoli od zatrjevanih pravnih podlag (pravnoposlovni, gradnja na tujem svetu, priposestvovanje), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
dopuščena revizija - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - razpolaganje tretjega - dobroverna pridobitev nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Prepoved iz 88. člena ZDen zajema vsako razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev. Da je prepoved iz prvega odstavka 88. člena ZDen naslovljena na denacionalizacijskega zavezanca in njegovega sopogodbenika v praksi Vrhovnega sodišča ni bilo nikoli sporno. Določbe 88. člena ZDen ne dopuščajo razlage, po kateri bi bil ničen le prvi pravni posel, ki pomeni razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, medtem ko nadaljnji pravni posli ne bi bili nični oziroma naj bi se ničnost ne raztezala na nadaljnja razpolaganja s premoženjem. Zakon namreč prepoveduje vsako razpolaganje in le ob takem razumevanju njegovega besedila so lahko ustrezno zavarovani interesi denacionalizacijskih upravičencev.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ENERGETIKA
VS1015179
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6. EZ člen 101.
ukrep energetskega inšpektorja - delovanje sončne elektrarne - pravni interes za tožbo - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - očitna pomota - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - navedba akta, ki se izpodbija s tožbo
Glede na vsebino tožbe in tožbi priloženih aktov ter vsebino odgovora na poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe ter ponovni predložitvi odločbe z dne 2. 9. 2013 je sodišče prve stopnje tožničino tožbo, vloženo po odvetniku, pravilno štelo za tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013. Ker je bila ta odločba z odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2013 odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, je sodišče prve stopnje pritožničino tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013 pravilno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnica zanjo ni izkazala pravnega interesa.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015176
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o
izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 2, 23. ZDDD člen 3, 6, 6/1, 14. ZDavP-2 člen 12, 12/2.
davki - davek na dediščino in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oprostitev plačila davka - predmet obdavčevanja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - dvojno obdavčevanje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja - vezanost davčnega organa na pravnomočni sklep o dedovanju
Davčni organ je pri odmeri davka na dediščino vezan na ugotovitev pristojnega sodišča v pravnomočnem sklepu o dedovanju.
V zvezi z odmero davka na dediščine od podedovanega denacionaliziranega premoženja je treba upoštevati davčno obveznost pri posameznem prehodu premoženja.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta jo sklenili Avstrija in Slovenija, se za davek na dediščine ne uporablja.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - TELEKOMUNIKACIJE
VS1015164
ZPOmK-1 člen 9, 37, 62, 79, 81. ZPOmK člen 10. PDEV člen 267. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
zloraba prevladujočega položaja - objektiven koncept - škoda potrošnikom - pasivno ravnanje - vezana prodaja - cena razcepnikov - vezava ISDN/ADSL - pomen investicijskih vlaganj - opustitev zaslišanja prič - pomanjkljiva trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - prepoved retroaktivnosti - uporaba veljavnega predpisa - revizijski razlogi - postopek predhodnega odločanja pred SEU
Z izpodbijano odločbo ni bila kršena prepoved retroaktivnosti. Pri presoji o kršitvi se je namreč Upravno sodišče oprlo na četrti odstavek 9. člena ZPOmK-1 (prej peti odstavek 10. člena ZPOmK), v skladu s katero je prepovedana zloraba prevladujočega položaja podjetja, ki zajema tudi pogojevanje nepoštenih pogojev in pogojevanje sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti. Vsebinsko enako določbo je vseboval ZPOmK v petem odstavku 10. člena, zaradi česar izpodbijana odločba ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava.
V zvezi s tem tudi ni pomemben očitek drugačnega odškodninskega režima po ZPOmK-1 v kontekstu materialnopravne presoje obstoja kršitve zlorabe prevladujočega položaja (v tem postopku), saj se morebitna odškodninska obveznost tožnice v posledici kršitve 9. člena ZPOmK-1 v tem postopku ne ugotavlja.
Zloraba prevladujočega položaja je objektiven koncept. Namen zlorabe torej ni del koncepta zlorabe. To pomeni, da pri presoji „zlorabe“ ni bistven očitek, da naj bi tožnica kljub objavi standarda za univerzalne razcepnike ne pričela z raziskovanjem možnosti njihove uporabe (v smislu presoje kršitve njenega dolžnostnega ravnanja z vidika krivde). Zato za obstoj kršitve ni pomembna sama „objava standarda“ za razcepnike s strani ETSI (novembra 2002). Tako je zmotno stališče Upravnega sodišča, da naj bi tožnici (že) objava standarda razcepnikov narekovala „dolžnost“ raziskovanja možnosti za zagotovitev ADSL tudi tistim potrošnikom, ki po storitvi ISDN niso povpraševali. V okviru presoje nelojalnosti ravnanja je namreč odločilno le, od kdaj je obstajala (za potrošnike in druge internetne ponudnike) cenejša integrirana tehnična rešitev na relevantnem trgu, v okviru katere je vezava ADSL/ISDN de facto predstavljala nepošteno dodatno (pogodbeno) obveznost, in sicer zaradi nepoštene vezave dveh samostojnih storitev.
Pravilno je zato stališče Upravnega sodišča, da pasivno vztrajanje pri pogojevanju priključitve ADSL s predhodnim zakupom ISDN priključka glede na obstoj razcepnikov (ki omogočajo dostop do ADSL preko PSTN priključka) predstavlja relevantno kršitev zlorabe prevladujočega položaja. Če se zaradi tovrstne vezave dveh storitev posledično povzroča škoda potrošnikom in strukturi trga, ne gre za legitimno obliko konkurence s strani podjetja s prevladujočim položajem. Ker na monopolnem trgu ni konkurentov, bi potrošniki namreč ostali povsem brez zaščite, če pravo varstva konkurence preko regulacije trga ne bi varovalo tudi njihovega položaja v primerih odsotnosti konkurenčnih operaterjev.
ZDoh-2 člen 15, 16, 16/9, 105, 105/3-11. URS člen 22. ZUP člen 9. ZDavP-2 člen 73. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1.
dohodnina - obnova postopka - drug dohodek - dohodek v naravi - solastnik nepremičnine - storitve opravljene brezplačno - ugotovitve postopka inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi - pravica do izjave - zapisnik - kršitve pravil postopka v upravnem sporu
Ker ima dohodek lahko različne oblike, ne samo izplačil v denarju, ampak tudi druge ugodnosti v naravi, je revidentka s tem, ko so bila na hiši, katere solastnica do ½ je bila, opravljena dela, za katera izvajalec nedvomno ni izstavil računov in zanje ni zahteval plačila, prejela premoženjsko korist, ki po ZDoh-2 spada med druge dohodke.
Revidentka ni bila stranka v postopku inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi. V obravnavani zadevi pa se dokazi niso izvedli ponovno, ampak se je revidentki le vročil del zapisnika o izvedenih dejanjih v postopku pri pravni osebi, iz njega pa izhaja povzetek danih izjav in listin, ki so bile neposredno izvedene v postopku pri pravni osebi.
Vrhovno sodišče glede na spisovno dokumentacijo obravnavane zadeve, v kateri se nahajajo le določene strani zapisnika o postopku inšpekcijskega nadzora, izvedenega pri pravni osebi, sodbe sodišča prve stopnje glede tožbenega ugovora revidentke, da ni bila seznanjena z dokazili, ki so podlaga za odmero dohodnine v obravnavanem postopku, ne more preizkusiti, saj ne more presoditi, ali je bila revidentka seznanjena z vsemi relevantnimi ugotovitvami, ki se v inšpekcijskem zapisniku nanjo nanašajo, in z drugo dokumentacijo, ki je v tem zapisniku povzeta.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
dovoljena revizija - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - zakonitost uporabe sistema kvot po podzakonskem predpisu - javna korist - načelo sorazmernosti - splošno načelo enakosti pred zakonom - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje
Glede na zakonsko ureditev in dejstvo, da je bila Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov sprejeta na predlog Ekonomskega socialnega sveta ob upoštevanju podatkov o vseh zaposlenih in o zaposlenih invalidih pri delodajalcih s posameznih področij po Uredbi po standardni klasifikaciji dejavnosti, po presoji Vrhovnega sodišča pri obremenitvi revidentke, ki spada skupaj s potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za neustaven in nesorazmeren poseg v ustavne pravice revidentke iz 14, 22. in 74. člena Ustave RS.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4002745
OZ člen 435, 435/1.
prodajna pogodba - obveznosti prodajalca - izročitev nepremičnine - posredna posest - najemna pogodba - sodba na podlagi pripoznave
Temeljna obveznost prodajalca je, da prodano stvar izroči kupcu tako, da ta na njej pridobi lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretne zadeve razveza Pogodbe o leasingu v posledici uresničitve odstopne pravice vključuje tudi razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin?
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - rok za pritožbo - prepozna vloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožnice v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica višjega sodišča kot stranka v postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega nižjega sodišča
Okoliščina, da je toženka v obravnavani zadevi višja sodnica Višjega sodišča v Mariboru ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagatelj delegacije pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.