Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo določbe ZEKom-1, ni ugotovilo protiustavnosti 149.b člena ZKP, ki ureja prikrito pridobivanje prometnih podatkov in prikrito pridobivanje osebnih podatkov o naročniku. Ukrep, ki je bil odrejen na podlagi 149.b člena ZKP pa ne pomeni več neosredotočenega in preventivnega pridobivanja in hrambe podatkov, kar je bil temeljni razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.
ZP-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 155, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa
Prvi odstavek 59. člena ZP-1 določa, da zahtevo za sodno varstvo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena kazenska sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Oseba, ki bi morala vložiti zahtevo za sodno varstvo in izpodbijati ugotovitve iz plačilnega naloga je torej odgovorna oseba družbe (v obravnavani zadevi vlagatelj zahteve za sodno varstvo ni bil storilec).
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve
S tem, ko je sodišče na podlagi plačilnega naloga, ki je bil kasneje odpravljen, preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker naj bi storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, je ravnalo v nasprotju z določilom drugega odstavka 202.e člena ZP-1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - surovo ravnanje - lahka telesna poškodba - načelo konsumpcije
Kazenski zakonik pri alternativnih oblikah kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja uporablja nedovršno obliko vendar pa navedeno še ne pomeni, da dejanja ni mogoče storiti z enkratnim ravnanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007596
ZKP člen 149b, 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
V konkretni zadevi izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov: zbrani podatki so se nanašali na točno določeno osebo, točno določeno časovno obdobje in na točno določeno komunikacijsko sredstvo – mobilni telefon (osredotočenost ukrepa), v času izdaje odredbe za ukrep po 149b. členu ZKP in pridobitve podatkov pa so že obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obsojenec z že znanimi in s še neznanimi sostorilci izvršil kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti in ponarejanja listin.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 spoznan za krivega tako s sodbo III K 1212/2013 kot s sodbo III K 32676/2013, zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ki je podana, če je bila stvar že pravnomočno razsojena).
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
dovoljena revizija - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zavrnjeno izplačilo - spremenjen popis del - navedba blagovnih znamk v javnem razpisu
Ker je Agencija ugotovila, da je revidentka v obravnavanem zahtevku za izplačilo sredstev vključila tudi količinsko in vsebinsko spremenjena dela glede na dokumentacijo, ki je bila podlaga za njeno kandidaturo na Javnem razpisu in za izdajo odločbe o pravici do sredstev, čemur revidentka načelno niti ne ugovarja, in je nesporno, da revidentka soglasja Agencije k spremembam ni pridobila, je Agencija pravilno presodila, da revidentkin zahtevek za izplačilo sredstev v spremenjenem delu ni v skladu s predpisi, javnim razpisom in odločbo o pravici do sredstev (drugi odstavek 56. člena ZKme-1). Zato je na podlagi določb 56. člena ZKme-1 in 30. člena Uredbe 65/2011 morala opraviti primerjavo postavk, odšteti spremenjene postavke od upravičenih stroškov naložbe ter ugotoviti razliko na način iz 30. člena Uredbe 65/2011 in nato na tej podlagi odločiti o revidentkinem zahtevku za izplačilo sredstev.
Izpodbijana sodba o tožbenih ugovorih glede pravilnosti opredelitve sprememb in njihove višine v izpodbijani odločbi Agencije nima razlogov. Te pomanjkljivosti pa prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na razloge izpodbijane odločbe (v 9. točki svoje obrazložitve), za kar ima sicer pravno podlago v drugem odstavku 71. člena ZUS-1, ne more nadomestiti. V izpodbijani odločbi namreč Agencija ni opravila primerjave med svojimi ugotovitvami in primerjalnimi navedbami revidentke iz tožbe oziroma tožbi priložene preglednice. Kot izhaja iz priloženih spisov, je revidentka šele v tožbi lahko uveljavljala svoja stališča glede odbitkov stroškov zaradi sprememb in očitane kršitve določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2, utemeljenost teh tožbenih ugovorov pa bi moralo sodišče prve stopnje presoditi in se do tega v izpodbijani sodbi opredeliti, česar pa ni storilo. Zato bo moralo to storiti v novem sojenju.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Kršiteljičina zagovornica zgolj trdi, da bi bilo postopek bolj ekonomično izvesti v kraju, kjer ima sama sedež, ali v kraju, kjer kršiteljica prebiva, to je v Ljubljani, vendar teh trditev z ničemer ne obrazloži. Namen in kraj javnega shoda (javni shod je potekal pred mariborsko sodno palačo), na katerem je bila udeležena tudi kršiteljica, pa v obravnavanem primeru ne moreta predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. V tej zadevi teče postopek o prekršku zoper kršiteljico zaradi njenega ravnanja v nasprotju z določbami ZEPI in ne zaradi izražanja njenega stališča do sodne veje oblasti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Navedbe, da je inštruktor vožnje, kateremu je bilo dano ustno (niti ne pisno) navodilo (malomarno) pozabil urediti podaljšanje prometnega dovoljenja namreč ne izkazujejo,
da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja pravni osebi (1. alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1) ali zavestnim kršenjem njenih navodil (2. alineja tretjega odstavka 14. člena ZP1).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - zahteva zoper sklep o podaljšanju pripora
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je zunajobravnavni senat zoper obdolženca podaljšal pripor na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v četrtem odstavku 420. člena ZKP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007585
ZP-1 člen 13, 15, 15/2, 155, 155/2. URS člen 27, 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Sodišče je zmotno štelo, da se odgovorna oseba pravne osebe ne more razbremeniti odgovornosti za prekršek oziroma dokazovati, da vozila v času storitve prekrška ni upravljala.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je še potrebno izvesti, je podaljšanje pripora za dva meseca razumen rok in pravica obdolženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum – begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Osumljenec je tuj državljan, je v Sloveniji poleg obravnavanega kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj za katera so v zakonu zagrožene relativno visoke kazni, še v enem kazenskem postopku, zaradi česar obstoji konkretna nevarnost, da bi, kolikor bi bil spuščen na prostost, pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001493
ZPP člen 105, 180, 108/5, 180.
odškodninski spor - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - opredelitev pravdne stranke - poprava tožbe - etažni lastniki kot stranka postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da tožeča stranka opredelitve prve tožeče stranke, kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravila, je bila tožba prve tožeče stranke na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavržena.
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ-1 člen 7, 54, 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – ponarejanje listin
Obsojenec je izvršil triindvajset kaznivih dejanj ponarejanja listin, deloma pred uveljavitvijo KZ-1, deloma pa po njej. Sodišče prve stopnje je ne glede na to vsa dejanja opredelilo po KZ, torej po zakonu, ki v času storitve nekaterih od teh ni bil več v veljavi. In ker KZ-1 glede tega kaznivega dejanja ni milejši od KZ, bi se moral za vsa dejanja uporabiti zakon, ki je veljal v času njihove storitve.
ZOR člen 548, 550. ZVPot člen 56. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o finančnem leasingu - odkup predmeta leasinga - pogodba o prodaji na obroke - pogodbeno določena odškodnina - varstvo potrošnikov - uporaba določb ZVPot in ZOR
Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj, ali za pogodbo o finančnem leasingu z opcijo odkupa predmeta leasinga, kot je opredeljena v konkretnem primeru, veljajo (tudi) določbe ZOR in ZVPot o prodaji na obroke in pravne narave dogovora o vnaprej pogodbeno fiksno določeni odškodnini v znesku šestih obrokov leasinga ter njegove dopustnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so sicer lahko tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča. A vendar je institut prenosa pristojnosti na drugo sodišče ustrezno sredstvo za zagotovitev nepristranskosti le tedaj, ko je očitno, da v okviru istega sodišča videza nepristranskosti sploh ni mogoče zagotoviti. Česa takšnega predlagateljica ne zatrjuje. Trdi namreč le to, da nima zaupanja v konkretno sodnico.
SPZ člen 217. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja ali z izgradnjo hiše na zemljišču, do katerega sta imela tožnika in njuni pravni predniki že prej nemoten dostop prek služečega zemljišča, pretežno peš in z vpregami ter po potrebi z avtomobili in kmetijsko mehanizacijo, dvajsetletna priposestvovalna doba za nastanek služnostne pravice (za prehod prek služečega zemljišča) začne ponovno teči, ali pa se predhodno pridobljena služnostna pravica ohrani tudi po izgradnji hiše (vsaj v predhodno pridobljenem obsegu).
Pri ekipnih športih (kakršen je nogomet) majhnih odstopanj od pravil športne igre, storjenih iz malomarnosti, ki so na primer pri nogometnih tekmovanjih (že) normalen pojav, značilen za vse udeležence igre, ne smemo opredeliti kot protipravna in nedopustna dejanja.