zahteva za sodno varstvo - prestop poslanca državnega zbora v drugo politično stranko - prenehanje poslanskega mandata - organ za odločanje o prenehanju
Prestop poslanca Državnega zbora (DZ) v drugo politično stranko ni razlog za prenehanje poslanskega mandata. O prenehanju poslanskega mandata ne odloča Republiška volilna komisija. Potrdilo o izvolitvi ni posamični akt.
dovoljenje za začasno prebivanje - upravičen razlog za izdajo
Upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je lahko podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka za sebe ne predstavlja upravičenega razloga za izdajo takega dovoljenja.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona v dejanskem stanju, ugotovljenem z dokončno odločbo
Dokončna odločba o odmeri davka se ne more odpraviti po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega zakona, če ta kršitev ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v dokončni odločbi, temveč le iz naknadno ugotovljenega dejanskega stanja.
1. Zakon o obligacijskih razmerjih je v 2. odstavku 279. člena dopustil izjemo od načela, da je anatocizem prepovedan, in dopustil procesne obresti. V danem primeru je tožeča stranka (med drugim) zahtevala tudi kapitalizirane obresti do vložitve tožbe, te prištela h glavnici in od vložitve tožbe dalje do plačila zahtevala zamudne obresti. Med strankama ni sporno, da toženec ni plačal obresti (ne pogodbenih ne zamudnih), in da so obresti zapadle. Zato tudi ni ovire, da bi sodišče tožniku nudilo pravno varstvo ne le za terjatev glavnice, ampak tudi za procesne obresti (2. odstavek 279. člena ZOR).
2. V obravnavanem primeru sta stranki dogovorili obresti in obrestno mero tako za čas posojila kot za primer zamude.
- Pogodbene obresti so plačilo za prepustitev rabe denarja za čas, ko je posojilodajalec posojilo dal. Za ta čas lahko posojilodajalec zaračuna dogovorjeno obrestno mero, ki tudi ni nujno, da je ves čas posojilne dobe enaka, vendar le v mejah najvišje dopustne obrestne mere med posameznimi, t.j. ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled (1. odstavek 399. člena ZOR).
- Zamudne obresti niso le cena za uporabo kapitala, ampak tudi civilna sankcija zaradi škode, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude.
Če pa se stranki v pogodbi za primer zamude vnaprej dogovorita za višino obrestne mere zamudnih obresti, je to njuna pogodbena volja. Seveda pa je prosto dogovarjanje strank omejeno z določili ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb.
Ob obstoječih družbenih, zlasti pa gospodarskih odnosih in veljavnem zakonu o obrestni meri zamudnih obresti, ni več podlage za razlago o kogentnosti zakonitih zamudnih obresti.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - razlaga dogovorjene valutne klavzule v zvezi s predpisi po osamosvojitvi RS
Cena za blago je bila določena v tuji valuti - italijanskih lirah, dogovorjeno pa je bilo plačilo v dinarski protivrednosti po srednjem tečaju NBJ na dan plačila. Tožnica je preostanek kupnine plačala dne 9.11.1991 in sicer z nakazilom zneska 53.298,60 SIT. V času med sklenitvijo pogodbe in plačilom je Slovenija postala samostojna država s svojo valuto. Dne 8.10.1991 je začel veljati Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 17/91), ki je določil za denarno enoto tolar. Po 3. čl. tega zakona je določila tečaje tujih valut Banka Slovenije. Zaradi navedenih sprememb sta sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali dogovorjeno valutno klavzulo le tako, da sta presojali tožničino obveznost v času plačila dne 9.11.1991 z upoštevanjem tedanjega tečaja tuje valute, kot ga je določila Banka Slovenije. Tečaja NBJ, ki ga je vsebovala pogodba z dne 26.5.1991 in ki je bil tedaj veljaven tečaj v Sloveniji, ob času tožničinega plačila ni bilo mogoče več upoštevati.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna vojaška oseba - kršitev določb ZUP - navedba dejanskega stanja v odločbi - obrazložitev diskrecijske odločitve
Ker zakon o državljanstvu nima procesnih določb, se smiselno uporabljajo določbe ZUP, po katerih mora biti v odločbi navedeno ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov in obrazložitvijo diskrecijske odločitve.
posest - javna cesta - odstranitev tuje ograje - pomen upravnega dovoljenja - pasivna legitimacija - razmejitev med sodno in upravno pristojnostjo
Sodišče ni pristojno za odločanje o priključku na javno cesto. Tisti, ki je ograjo postavil v soglasju s pravnim prednikom lastnika zemljišča na mejo med tem zemljiščem in cesto, sam pa ni mejaš, ni pasivno legitimiran za zahtevek na odstranitev ograje.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Stranki, ki s postopanjem in odločitvami sodišča pred katerim teče postopek, ni zadovoljna, so v ZPP dana na razpolago pravna sredstva, ki omogočajo, da se tako potek postopka kot tudi odločitev sodišča preizkusijo pred pristojnim sodiščem druge stopnje. Zato nezadovoljstvo stranke, ki v pravdnem postopku sodeluje, z vodenjem postopka in njena vnaprejšnja bojazen, da odločitev sodišča zanjo ne bo ugodna, ni tehten razlog za odločitev, da naj v konkretni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - vpliv prispevkov in davkov na višino nadomestila
Od odmerjenega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se obračuna tudi davek od osebnih prejemkov razen, če gre za izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku (ZDOH - 16. člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91, v zvezi s členom 21. in 27. zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 8/91 in 12/92).
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje - pridobitev lokacijskega dovoljenja - potrdilo o priglasitvi del - rok za začetek gradnje po potrdilu
Enoletni rok za začetek gradnje velja tudi v primeru, če potrdilo o dovolitvi priglašenih del ni bilo izdano v 30-ih dneh po vložitvi popolne vloge.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta se stranki sporazumeli tako o predmetu prodajne pogodbe, kot tudi o njegovi ceni, ki je bila vezana na tečaj tuje valute. Tako sta bili ugotovljeni bistveni sestavini prodajne pogodbe po 454. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Toženec, ki je kupljeni avtomobil v letu 1991 odpeljal od tožnika, ne da bi zanj kaj plačal, mora po pravilni odločitvi sodišč prve in druge stopnje plačati kupnino v dogovorjenem znesku (516. čl. ZOR).
Kaznivo dejanje spolnega nasilja po 101. členu KZS je specialna ali hujša oblika prisiljenja, ki sama po sebi izključuje uporabo splošne določbe iz 61. člena KZS, to pa se upošteva tudi v primeru, če kaznivo dejanje v posebni obliki ni dokončano ter se opredeli kot kaznivo dejanje poskusa spolnega nasilja po 101. členu KZS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ.
Pri določanju odškodnine za negmotno škodo je treba upoštevati vse kriterije, ki jih določa 200. čl. zakona o obligacijskih razmerjih. Poleg stopnje bolečin in njihovega trajanja je važen tudi pomen prizadete dobrine in namen te vrste odškodnine. Sodišče pa mora gledati tudi na to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Konkretno določena odškodnina ne sme preseči okvirov, v katerih se v sodni praksi določa odškodnina za razne vrste škod vse do katastrofalne škode. Paziti pa je treba tudi na razmerja med posameznimi vrstami negmotne škode.
dovoljenje za začasno prebivanje - upravičen razlog za dovoljenje
Upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je lahko podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka za sebe ne predstavlja upravičenega razloga za izdajo tega dovoljenja.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je predsednik senata poučil obsojenca o pravici do zagovornika in je obsojenec izrecno izjavil, da se bo zagovarjal sam, obramba v tej zadevi pa tudi ni obvezna, ni podan razlog iz 3. točke 427. čl. ZKP.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - ugovor limita
V tožbi zatrjevana odškodninska odgovornost drugega toženca in iz le-te izvirajoča obveznost plačila pravične odškodnine, ni odvisna od višine obveznosti prve tožene stranke. Zato v konkretnem primeru predlog za delegacijo, s katero bi se omogočilo, da le eno sodišče obravnava odškodninske zahtevke vseh oškodovancev, ki zahtevajo plačilo odškodnine tudi od prvotožene stranke, ni utemeljen, saj v opisani situaciji "ugovor limita" prve tožene stranke ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - odgovornost za prekršek - razveljavitev po uradni dolžnosti
Za obstoj prekrška se krivda ne domneva, kot izhaja iz stališča organa druge stopnje, ampak je za odgovornost za prekršek potrebno ugotoviti, ali ga je storilec storil iz malomarnosti ali naklepoma.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - kasnejša bolezen
Kasnejši dogodek, ki bi neodvisno od prvega dogodka povzročil enako škodo, kot če tega prvega dogodka ne bi bilo, pretrga vzročno zvezo s prvim dogodkom. Če pa je vzročna zveza pretrgana, za nadaljnjo škodo ne odgovarja več povzročitelj prvega škodnega dogodka, ker vzročne zveze med prvotno nastalo škodo in kasneje nastalo škodo ni več.