dvostranska pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - neizpolnitev obveznosti - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti
V primeru kršitve pogodbene obveznosti (neizpolnitve pogodbene obveznosti) v dvostranskih pogodbah nastanejo v zakonu določene posledice le, če stranki s pogodbo ne določita kaj drugega.
Upnikov opomin, v katerem je naveden nižji znesek od dolgovanega, ni mogoče razlagati kot upnikovo izjavo dolžniku, da ne bo zahteval česa drugega, kot izhaja iz opomina.
Ob povsem jasnem ugovoru tožene stranke, da ni bila v poslovnem odnosu s tožečo stranko in da tožeči stranki ni izdala nobene naročilnice, bi morala tožeča stranka (pravna oseba zastopana po odvetniku) sama navesti dejstva in predlagati dokaze o obstoju poslovnega razmerja in posebno materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu 298. člena ZPP ni bilo potrebno.
ZTLR člen 77, 77. ZPP (1977) člen 191, 191/1, 282, 282/2, 191, 191/1, 282, 282/2.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Če je v zakonu predpisan rok za vložitev take vrste tožbe kot je spremenjena tožba, je ta dopustna le, če je sprememba tožbe izvršena pred iztekom prekluzivnega roka. Če je izvršena po preteku prekluzivnega roka, je tožba vložena prepozno in obravnavanje take spremenjene tožbe ni dopustno. Tožbo mora sodišče zato zavreči.
Ni dovolj, da pravni interes za pritožbo obstaja le ob vložitvi pritožbe, ampak mora obstojati tudi ves čas pritožbenega postopka, sicer se pritožba zavrže.
ZPP (1977) člen 27, 58, 58/3. ZMZP člen 54, 55. ZOR člen 320.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - odškodninski spor - pogodbena odškodninska odgovornost
Sporazum o krajevni pristojnosti, sklenjen med pravdnima strankama, od katerih ima ena sedež v Republiki Sloveniji, druga pa v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ne predstavlja sporazuma o pristojnosti slovenskih sodišč v smislu 2. odst. 49. člena ZUKZ. Če v ZUKZ ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto spora, je slovensko sodišče lahko pristojno, če njegova pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v ZUKZ ni naveznih okoliščin za pristojnost slovenskega sodišča v konkretnem sporu, ni pa ugotavljalo, ali ni morda po določbah ZPP o krajevni pristojnosti podana pristojnost slovenskega sodišča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Pri denarni terjatvi mora nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd. Upoštevno je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr.
razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event. dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR).
ZTLR člen 33, 33. ZD člen 117, 117/1, 122, 122/1, 117, 117/1, 122, 122/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - prenehanje pogodbe
Če ista oseba sklene dve veljavni pogodbi o dosmrtnem preživljanju z različnimi datumi (leta 1977 in 1988), ima prednost tisti od preživljalcev, ki pogodbo izvaja in zlasti, ki vpiše prepoved obremenitve in odsvojitve v zemljiško knjigo.
ZPP (1977) člen 352, 352/3. ZIP člen 14, 50, 50-8.
izvršba - ugovor pobota - procesni pobot
V izvršbi ni mogoč procesni pobot, ko sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev in jih nato pobota - po določilu 3. odst. 352. člena ZPP je dovoljen le na prvi stopnji pravdnega postopka. V času izvršbe je mogoč le materialno-pravni pobot z izjavo ene stranke - torej po določilih 336. do 343. člena ZOR.
Pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je v pobot uveljavljena terjatev likvidna - to je, če je njen obstoj priznala tudi nasprotna stranka. Če je terjatev sporna, brez pravde ni mogoče izpeljati pobotanja.
ZPP (1977) člen 194, 194/4, 194, 194/4. ZIP člen 8, 8/2, 8/3, 14, 22, 27, 28, 50, 8, 8/2, 8/3, 14, 22, 27, 28, 50.
litispendenca - ugovorni razlog
Prepoved vodenja dveh ločenih postopkov (dvojne litispendence) velja tudi v izvršilnem postopku, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe. Razloga za ugovor, ki ga dolžnik ni uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi proti sklepu o ugovoru. Meritorno odločanje o takšni pritožbeni trditvi bi pomenilo nedopustno podaljšanje prekluzivnega ugovornega roka dolžniku.
pristojnost - redno sodišče - delovno in socialno sodišče
Če je bilo ob vložitvi tožbe pristojno za spor redno sodišče, to ostaja pristojno tudi potem, ko je bila za to vrsto sporov v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih določena pristojnost delovnega in socialnega sodišča.
najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja
Tudi če šteje toženka, da je najemnina za stanovanje v pogodbi določena previsoko, mora tako pogodbo skleniti. Lahko pa zahteva, da se višina najemnine preveri ali uporabi možnost iz čl. 53/5 SZ.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - prodajna cena
Vrednost nepremičnine se ugotovi na podlagi cenitve izvedencev, stranki pa smeta najpozneje osem dni pred prodajnim narokom predlagati, da sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
Redno šolanje po členu 123/1 ZZZDR pomeni redno izpolnjevanje študijskih obveznosti. Formalen status ni bistven. V členu 339 ZPP, ki določa postopek v zvezi z dopolnilno sodbo, ni predpisano, da bi bilo potrebno kopijo predloga za izdajo dopolnilne sodbe vročiti nasprotni stranki. Zato ne gre za kršitev postopka, če sodišče takšne vročitve ni opravilo, z dopolnilno sodbo pa je odločilo o delu zahtevka, ki je bil zadosti obravnavan (plačilo zamudnih obresti, če je preživninski zavezanec v zamudi s plačilom preživninskih obrokov).
Pogodba o naročilu (nalogu), na podlagi katere je prodajalec kupcu deviz izročil akceptni nalog v zavarovanje vrnitve kupnine, ni nična že zato, ker je nična pogodba o prodaji deviz.