CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00072607
OZ člen 102, 102/2, 336, 336/1, 346, 378, 378/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 116. ZFPPIPP člen 267, 267/1.
izgradnja komunalne infrastrukture - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - končni obračun - dospelost terjatve iz končnega obračuna - ugovor neizpolnjene pogodbe - gradbene uzance - začetek teka jamčevalnega roka - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaranja - nedovoljena pritožbena novota - določnost ugovora sočasne izpolnitve - obrestni zahtevek
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da so šele s tožničino pripravljenostjo, da izpolni svojo obveznost izročitve bremen prostih nepremičnin, prenehali učinki toženkinega ugovora neizpolnjene pogodbe in je nastopila njena zamuda. Ugovor sočasne izpolnitve namreč odlaga nastop zamude. Pri tem velja, da v primeru, ko si nasproti stojita vzajemno neizpolnjeni terjatvi, ne more zastaranje teči zgolj na eni strani. To v obravnavanem primeru pomeni, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da toženki izroči bremen prosti nepremičnini, ni moglo zastarati niti njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje za uveljavljanje plačila zneska, ki ji ga je po Urbanistični pogodbi dolgovala toženka. V konkretnem primeru je torej zastaranje lahko začelo teči šele z naslednjim dnem, ko je tožnica izkazala pripravljenost izpolniti svojo terjatev.
OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/3, 639/5. Posebne gradbene uzance (1977) člen 2, 112.
gradbena pogodba - uveljavljanje napak - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - primopredaja - odškodnina za škodo zaradi napake - refleksna škoda - uporaba posebnih gradbenih uzanc - zavajanje naročnika
Plačilo drugemu podjemniku ima v razmerju med naročnikom in (prvim) podjemnikom, ki odgovarja za napake, značilnost stroškov odprave napak. Ker gre za jamčevalni zahtevek, je za presojo vsebine naročnikove pravice odpraviti napake na podjemnikove stroške pomembno, da je naročnik svojo pravico sodno uveljavljal v enem letu od obvestila o napaki (prvi odstavek 635. člena OZ), sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha. Če gre namreč za škodo, ki jo je treba nadomestiti kot odpravo napake z delom, je povrnitev stroškov za odpravo napake eden od jamčevalnih zahtevkov in nima narave samostojnega odškodninskega zahtevka. Tožeča stranka zahteva v tem postopku povračilo stroškov zaradi odprave napak po drugem podjemniku, zato bi lahko sodno uveljavljala povračilo teh stroškov le v enoletnem roku iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Pri tem je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da se peti odstavek 639. člena OZ, ki določa, da ima v vsakem primeru naročnik tudi pravico do povračila škode, nanaša na škodo zaradi zaupanja oziroma refleksno škodo, ne pa na navadno škodo, ki jo uveljavlja tožeča stranka v tem postopku. Navedena zakonska določba res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice - druge oblike škode (škoda zaradi zaupanja, refleksna škoda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00051572
OZ člen 633, 633/1, 633/2. ZPP člen 454, 454/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - stvarne napake - posebne gradbene uzance - pregled del - prevzem dela - pravočasno grajanje stvarnih napak - ugovor sočasnosti izpolnitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Obstoj napak se lahko ugotovi šele takrat, ko je mogoče stvar na običajen način pregledati. V obravnavanem primeru to pomeni takrat, ko je bilo mogoče brez vsakršnih omejitev parket preizkusiti. Vseh morebitnih napak položenega parketa gotovo ni bilo mogoče ugotoviti, preden toženka parketa ni smela mehansko obremeniti. Določilo 112. člena posebnih gradbenih uzanc, po katerem se z uporabo objekta šteje, da je naročnik dela prevzel, temelji na predpostavki, da naročnik, ki prične uporabljati objekt še pred njegovim sprejemom in izročitvijo, nima nobenega utemeljenega razloga, da bi odlagal s pregledom opravljenega dela.
Med strankama v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo spora o tem, ali je bila pogodbena kazen pridržana in uveljavljena pravilno in pravočasno.
Ker je sodišče prve stopnje sodbo v izpodbijanem delu oprlo na presojo, da tožena stranka pri uveljavljanju pogodbene kazni ni ravnala v skladu s PGU in Gradbene pogodbe, je utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00036170
ZGO-1 člen 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 70, 70-6, 254, 254/3. OZ člen 132, 168, 168/3, 182, 349, 349/1, 352, 352/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
gradbena pogodba - nadzorni inženir - opustitev dolžnega nadzora - odgovorni projektant - odstopanje od načrtov - nepravilna izpolnitev - odgovornost nadzornika - pravno priznana škoda - bodoča škoda - dokaz z izvedencem - odločba ministrstva - razrešitev izvedenca
Nadzornik, ki se je zavedal, da je drug sistem sicer kvalitativno enakovreden projektiranemu, vendar zgolj ob predpostavki, da je pravilno projektiran in izveden, se ne more sklicevati na to, da sta bila investitor in projektant o zamenjavi obveščena. Za dopustitev nadaljevanja gradnje oziroma za vgraditev drugega sistema bi namreč moralo biti izkazano njuno strinjanje. Ker v konkretnem primeru ni bilo, bi nepravilno izpolnitev izvajalca tožeča stranka morala preprečiti.
Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo, da je izvedenec svojo obveznost izdelave mnenja po presoji prvostopenjskega sodišča v celoti in pravilno izpolnil (odgovoril je na vsa vprašanja sodišča in strank), razrešen pa je bil šele naknadno, pred zadnjim narokom za glavno obravnavo, tj. po tem ko je svoje mnenje že v celoti izdelal. Ker sodni izvedenec ni bil razrešen za nazaj (ex tunc), pritožnica ne more uspeti s popolnoma posplošenim očitkom, da je odločba Ministrstva za pravosodje dokaz o tem, da izvedenec v obdobju, ko je podajal izvedensko mnenje, ni izpolnjeval potrebnih strokovnih kriterijev.
Tožeča stranka niti trdila ni, da so ji stroški zamenjave in korekture vezave že nastali, s tem pa pravno priznana oblika škode v obliki zmanjšanja njenega premoženja. Trdila je le, da je (sedaj) primorana zamenjati vgrajene ekspanzijske sisteme X. za kompatibilni sistem Y. ter opraviti korekturo vezave. Ker v takšnem primeru ni gotovo, da bo za zamenjavo vgrajenega sistema s projektiranim sistemom in prevezavo akumulacijskih posod res poskrbela, prav tako ne, da ji bodo pri tem nastali stroški v vtoževani (in prisojeni) višini, sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča tožnici v tem delu zahtevka ne bi smelo ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00035065
ZPP člen 154, 154/2, 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 22/4.
odškodninska odgovornost - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - ravnanje sodišča ob pomanjkljivi trditveni podlagi - materialno procesno vodstvo - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - presežna dela - posebne gradbene uzance - fiksna cena - fiksni stroški - stroški postopka - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - zamuda - odgovornost naročnika za zamudo - uvedba v delo - neprerekana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Sodna praksa je zavzela jasno stališče, da sodišče ni dolžno brskati po obsežnih prilogah sodnega spisa, ki jih predložijo stranke in iz njih izpeljevati trditvene podlage, torej samo iskati pravnorelevantna dejstva.
Zahteva, da bi sodišče moralo v takšnem primeru tožečo stranko usmerjati glede podajanja dodatne trditvene podlage in dokazov, da bi z zahtevkom lahko uspela, pa presega okvir materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba je upoštevati že zavzeto stališče v sodni praksi, da materialno procesno vodstvo ni neomejeno in da ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, kakor tudi da ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.
ZPP člen 214, 214/2, 214/3. OZ člen 353. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 63/2.
gradbena pogodba - obračun del - končna situacija - plačilo na podlagi začasnih situacij - gradbena knjiga - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - neprerekane navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
V 14. točki obrazložitve je sodišče zapisalo ugotovitev, da tožeča stranka ni konkretno prerekala trditve tožene stranke, da sporna končna situacija vsebuje vsa dela, vtoževana v tem postopku. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka to prerekala, pri čemer se sklicuje na navedbo, da je prerekala "vse navedbe, s katerimi se ni izrecno strinjala", ne spremeni pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje. Že iz določbe 212. člena ZPP (v zvezi s 7. členom ZPP) izhaja, da mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek (oziroma ugovore) in zanje predložiti dokaze. Iz določbe drugega odstavka 214. člena ZPP izhaja, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, pri čemer se za neprerekana dejstva štejejo tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka ni obrazloženo prerekala. Upoštevajoč navedeno ureditev v ZPP v povezavi z ustaljenim stališčem sodne prakse zgolj pavšalna navedba (praviloma na začetku vsake vloge), da stranka "prereka vse navedbe nasprotne stranke, s katerimi se ne strinja", ne pomeni, da je stranka (konkretno) prerekala takšno navedbo, ter se zato na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP to dejstvo lahko štejejo za priznano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSM00041160
OZ člen 659, 659/2.. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 19, 19/2, 34.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - nujna nepredvidena dela - presežna dela - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - bistvena kršitev določb postopka
Glede na izid dokaznega postopka tako tožnica ni uspela dokazati, da je šlo za nujna nepredvidena dela, saj iz nobenega dokaza ni razvidno, da je šlo za dela, ki so bila "nujna, da se zagotovijo trdnost objekta, pravilen potek del in normalna uporaba zgrajenega objekta ali da se prepreči nastanek škode". Zgolj pritožbeno sklicevanje oz. zatrjevanje teh okoliščin iz citiranega določila pa v tej smeri ne zadošča oz. ne uspe omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju. V tej zvezi sodišče druge stopnje še izpostavlja, kar je v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisalo tudi sodišče prve stopnje, da se tožnica do zadnje (četrte) dopolnitve izvedenskega mnenja sploh ni opredelila, prav tako pa ni predlagala imenovanja novega izvedenca, zaradi česar je šteti, da se je tožnica s podanim izvedenskim mnenjem strinjala. Iz tega razloga so sedanje pritožbene vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje tudi prepozne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00033406
ZGO-1 člen 88, 88/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 112. ZPP člen 339, 339/2-14.
gradbena pogodba - napake - zamuda - pobotni ugovor - obrazložitev sodbe - sodba brez razlogov - dodatna dela - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vrste ugovorov tožene stranke, s katerimi je oporekala ugotovitvam izvedenca in utemeljenosti tožbenega zahtevka, čeprav je bilo na to opozorjeno s strani višjega sodišča že v prvem razveljavitvenem sklepu. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da so posamezne trditve tožene stranke ali njene pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitev tega prepavšalne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, bi moralo o tem zavzeti stališče in sicer za vsako od teh v zvezi z vsakim od odločilnih dejstev, ki so bila med pravdnima strankama sporna.
OZ člen 79, 909, 911, 919. Posebne uzance v gostinstvu (1995) uzanca 67.
pravna narava pogodbe - alotmajska pogodba - pisna oblika - pogodba o hotelskih storitvah - opustitev odpovedi rezervacije - pravica do odstopa od najetih nastanitvenih zmogljivosti - denarna odškodnina - omejitev odškodnine - dobri poslovnimi običaji - gostinstvo - uporaba uzanc
Kolikor bi se za razmerje med pravdnima strankama (smiselno) uporabljala določila alotmajske pogodbe, bi opustitev odpovedi rezervacije s strani tožeče stranke lahko imela za posledico plačilo celotnih najetih nastanitvenih zmogljivosti ne glede na to, ali so bile dejansko izkoriščene s strani gostov, za katere so bile rezervirane. V skladu z 911. členom OZ je namreč agencija (tožeča stranka) dolžna obveščati gostinca (toženo stranko) o zasedanju nastanitvenih zmogljivosti. Če tega ne stori, če hotelirja (vnaprej) ne obvesti, da ne more zasesti vseh najetih nastanitvenih zmogljivosti, ali, če od uporabe najetih nastanitvenih zmogljivosti začasno ne odstopi v skladu z 919. členom OZ, bi gostincu - hotelirju dejansko lahko nastala škoda zaradi neizkoriščenih nastanitvenih zmogljivosti v polni višini cene nastanitve. Bistveno za alotmajsko pogodbo je namreč, da agencija prevzame popoln nadzor nad najetimi zmogljivostmi in da z njimi upravlja, zato se temu ustrezno zmanjša skrb hotelirja za zmogljivosti, ki jih je oddal z alotmajsko pogodbo.
Obravnavanemu razmerju je po mnenju pritožbenega sodišča mnogo bližja pogodba o hotelskih storitvah, ki je sicer urejena v Posebnih uzancah v gostinstvu. Četudi v obravnavanem primeru njihova uporaba med strankama ni bila dogovorjena niti ne izhaja iz okoliščin primera, da sta jih imeli v mislih, so v uzancah zapisani dobri poslovni običaji in pravila poštenih praks, ki naj veljajo na obravnavanem področju. Zato pritožbeno sodišče kljub temu opozarja na pravilo omejitve odškodnine, zapisano v 67. določilu PUG, ki se ne sklada s stališčem tožene stranke v tem postopku, da je že zgolj z rezervacijo nastanitve, t.j z nudenjem rezerviranih hotelskih zmogljivosti na razpolago tožeči stranki, izpolnila svojo obveznost do tožeče stranke. Citirana določba namreč določa, da je gostinec, če se rezervacija odpove z zamudo ali sploh ne, upravičen (le) do odškodnine v višini cene pogodbenih storitev za tri dni, če gre za več kot tridnevno bivanje v glavni sezoni. Hotelir/gostinec bi torej lahko v primeru, ko se stranki za uporabo uzanc nista dogovorili, kvečjemu uveljavljal višjo odškodnino, vendar pa zgolj zaradi opustitve odpovedi rezervacije nikakor ni (avtomatično) upravičen do plačila vseh naročenih, vendar neopravljenih storitev. Hotelir je torej dolžan sam skrbeti za ustrezno zasedenost svojih kapacitet, kar med drugim pomeni, da mora spremljati tudi izvrševanje rezervacij ter v najkrajšem možnem času ustrezno ukrepati, če se gostje ob času ne pojavijo.
Preklic pooblastila ter njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dožan vedeti, da je pooblastilo preklicano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL00030672
Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 9-8, 21, 35, 118. ZPP člen 8, 399, 399/2, 399/2-8. OZ člen 199.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - presežna dela - poslovodstvo brez naročila - zavrnitev dokaznega predloga - izostanek z naroka - neopravičen izostanek z naroka
Ugotovitev o tem, komu je bilo dano naročilo glede dodatnih in presežnih del, je utemeljena z vsebino razmerja med glavnim izvajalcem in naročnikom gradbenih del po gradbeni pogodbi.
OZ člen 631. ZPP člen 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 18, 19. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 6.
podizvajalska pogodba - začasna situacija - posebne gradbene uzance - trditvena podlaga - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ni upravičena na podlagi dejstva, da se je z aneksom št. 3 podizvajalec odpovedal uveljavljanju zakonskih zamudnih obresti. Kot je utemeljilo sodišče prve stopnje, je bilo vseh 5 elementov za uporabo določbe 631. člena OZ izpolnjeno dne 30. 3. 2016, kar pomeni, da naknadna odpoved izvajalca v aneksu, ki je bil s strani izvajalca podpisan 27. 9. 2016, v tem delu nima nobenega vpliva na obseg podizvajalčeve terjatve.
OZ člen 106, 107, 252, 336, 336/1, 349. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 57, 70, 99, 99/3. ZPP člen 285. ZVKSES člen 17.
gradbena pogodba - plačilo po začasnih situacijah - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - omejitev višine pogodbene kazni - trditveno breme - informativni dokaz - razpravno načelo - pobotni ugovor - uzance
V primeru, ko tožena stranka poda pobotni ugovor in je njena terjatev le delno utemeljena, mora sodišče odločiti tudi, v katerem delu oziroma v kakšni višini v pobot uveljavljena terjatev ni utemeljena.
Zastaranje terjatve na plačilo del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 11. členu Pogodbe sicer res za odstop od Pogodbe izvajalca (tožeče stranke) predviden le en razlog in sicer, če naročnik ne potrdi ali ne zavrne začasnih situacij v skladu s Pogodbo. Vendar pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da od Pogodbe ni bilo mogoče odstopiti v skladu s splošnimi določili OZ in sicer 106. in 107. člena.
ZPP člen 7, 214, 214/2, 285. Posebne gradbene uzance (1977) člen 120. ZFPPIPP člen 440, 443, 443/3, 444, 444/1, 444/3, 444/5. OZ člen 285, 285/2, 311, 393, 393/1, 393/3, 619.
podjemna pogodba - pobotna izjava - pobotni ugovor - pobot - postopek prisilne poravnave - izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbrisana pravna oseba - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe - delna izpolnitev - prehod terjatve - materialno procesno vodstvo - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - dokazi in izvajanje dokazov - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku - razpravno načelo
V petem odstavku 444. člena ZFPPIPP je določeno, kako naj ravna sodišče, če se v teku postopka pravna oseba izbriše iz sodnega registra in če noben od upnikov ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe. Ni pa posebne določbe, ki bi določala, kako naj pritožbeno sodišče postopa s pritožbo, če je bila izdana prvostopenjska sodba, ko je nasprotnica pritožnice še obstajala, in je bila izbrisana šele po izdaji prvostopenjske sodbe. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je v petem odstavku 444. člena ZFPPIPP zapisano splošno pravilo, kakšen mora biti izid sodnega postopka, če se v teku postopka pravna oseba izbriše iz sodnega registra in če noben od upnikov ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe. Iz besedila prvega in petega odstavka 444. člena ZFPPIPP je mogoče tudi sklepati, da mora sodišče paziti na obstoj pravne osebe in pravne posledice izbrisa po uradni dolžnosti.
Prvotna tožeča stranka je uveljavljala denarne terjatve. Te so deljive (arg. e drugi odstavek 285. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 393. člena OZ). Če ne bi tožnici pojasnili načina delitve terjatev in temu prilagodili svojih zahtevkov bi to sodne odločitve v stvari sami ne preprečilo v celoti, saj bi se njuno medsebojno materialnopravno razmerje ravnalo po tretjem odstavku 393. člena OZ. Odločitev bi bila mogoča. Medsebojno razmerje pa bi bilo lahko razlog za nadaljnji spor med njima glede delitve terjatve, ki sta jo uveljavljali zoper toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00028129
ZPP člen 319, 319/3, 343, 343/4. OZ člen 101, 102, 125, 125/1, 251, 251/5, 299, 299/1, 319, 319/1, 336, 336/1, 349, 378, 378/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55.
gradbena pogodba - izplačilo zadržanih sredstev - začasna situacija - terjatve iz gospodarskih pogodb - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - ugovor nezapadlosti - prevzem dela - ugovor sočasnosti izpolnitve - ugovor ogroženosti - procesni pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - dogovor o pogodbeni kazni - izročitev bančne garancije - relativnost pogodbenih razmerij - upnikove pravice - sprejem izpolnitve - uzance
Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje. S I. točko izreka izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka in v tem delu postopek nadaljevalo kot po tožbi. Ker takšna odločitev nima vpliva na uspeh v pravdi nobene od strank, tožena stranka za pritožbo zoper to odločitev nima pravnega interesa.
Ugovor sočasnosti izpolnitve oziroma ugovor ogroženosti bi lahko tožena stranka v tej zadevi podala le v zvezi z glavno obveznostjo tožeče stranke. To pa je tožeča stranka že izpolnila. Jamčevanje za solidnost gradnje, ki nujno sledi že opravljeni izpolnitvi, tudi (na podlagi zakona) ni v nobeni zvezi z zapadlostjo terjatve na plačilo (preostanka) opravljenega dela.
Za razmerja obligacijskega prava velja načelo relativnosti. S. B. s. p. je bil pogodbena stranka tožeče stranke. Zato bi lahko njegova odpoved plačilu za opravljeno delo učinkovala le v razmerju do njegove pogodbene stranke, to je tožeče stranke, na pogodbeno ceno, dogovorjeno med pravdnima strankama, pa ne bi imela vpliva. Tožena stranka bi lahko terjatev v višini vrednosti del, ki jih je opravil podizvajalec tožeče stranke, v procesni pobot uveljavljala le, če bi trdila, da ji je S. B. to terjatev odstopil.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da možnost zahtevati pogodbeno kazen do končnega obračuna, še ne pomeni, da upniku, ki je izpolnitev sprejel, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pri uveljavljanju pogodbene kazni je namreč treba ločiti izjavo, s katero upnik dolžnika opozori, da si pridržuje pravico do uveljavljanja (in mora biti podana nemudoma, ko sprejme izpolnitev) ter samo uveljavitvijo kazni (do katere pa lahko pride tudi kasneje, skladno s 55. uzanco PGU najkasneje do končnega obračuna).
OZ člen 59, 59/1, 59/2, 104, 104/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 43, 44.
odložni pogoj - izpolnitev odložnega pogoja - zamuda pri izvajanju pogodbe - podaljšanje roka za izpolnitev - pravočasnost predloga
Določitev roka za opravo storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Četudi povečana količina del lahko vpliva na podaljšanje časa za njihovo izvedbo, pa to samo po sebi ne pomeni, da je mogoče pogodbeno dogovorjene roke enostransko spreminjati oziroma naknadno, po nastopu zamude šteti, da so dogovorjeni zgolj začasno in okvirno.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00024084
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65.
gradbena pogodba - splošni pogoji FIDIC - plačilo za storitev gradnje - začasna situacija - potrditev situacije - pravica do plačila za delo - odstop od pogodbe - stečaj glavnega izvajalca - opravljena gradbena dela - vrednost del - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - odlog plačila - zakonsko pobotanje - uzance
Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.
Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.
Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.
OZ člen 115, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 328/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 23, 23/1, 28, 34, 34/2.
gradbena pogodba - ključ v roke - dejanska količina potrebnih del - nujna nepredvidena dela - manjša količina - sprememba dogovora o ceni del - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedenec kot informativni dokaz - popravni sklep - očitna pisna napaka - uzance
Ne sprememba količin ne vrsta del ne pomeni nekaj drugega kot je bilo dogovorjeno; če je pogodbena obveznost tožeče stranke ostala enaka in je bila tožeča stranka enako pogodbeno obveznost dolžna izvesti tudi po spremembi projekta, ni mogoče govoriti, da se je njena pogodbena obveznost spremenila. Vsebina pogodbene obveznosti je za tožečo stranko ostala enaka, spremenila se je le količina izvedenih del. Kadar je cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke", se cena ne bo spremenila (znižala), četudi je moral izvajalec izvesti manjšo količino (pogodbeno dogovorjenih) del, kot je bilo predvideno s pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00019015
ZPP člen 212, 286. OZ člen 239, 239/1, 240. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 15.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - nastanek škode - predmet gradbene pogodbe - projektna dokumentacija - projekt za izvedbo - lastnosti predmeta pogodbe - posebne gradbene uzance
V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve. Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.
V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda.
Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti. Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.
Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da ima dokončni obračun v skladu z ustaljeno sodno prakso naravo izvensodne poravnave.
Terjatev tožeče stranke (podizvajalec) do tožene stranke (naročnik) je odvisna od njene terjatve do izvajalca. Če se njena terjatev do izvajalca zaradi pobota zniža se posledično zniža tudi njena terjatev do tožene stranke (naročnika), kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in upoštevalo. Naročnik v skladu z določilom 631. člena OZ ne more podizvajalcu dolgovati več, kot podizvajalcu dolguje izvajalec. Tožena stranka pa je dolžna izvajalcu za dela, ki jih je opravil podizvajalec (ne glede na vrednost, ki jo je podizvajalec zaračunal izvajalcu), plačati le toliko, kot je za ta dela izvajalec predvidel v ponudbenem predračunu.