brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Upravni organ je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zavrnil skladno z določbami 24. člena ZBPP. Tožeča stranka je namreč enako kršitev zatrjevala že v ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča v Kopru, Ustavno sodišče pa s sklepom z dne 9. 5. 2012 ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavano, z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje javne službe v visokem šolstvu - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov vlade, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki koncesija za redni študij po podiplomskem študijskem programu ne dodeli.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Ker tožnica v svoji prošnji ni navedla lastništva nepremičnin, pri čemer razlog za to niti ni pomemben, saj zakon ne zahteva (več) namena, je tožena stranka po mnenju sodišča utemeljeno štela, da je tožnica relevantne podatke o svojem nepremičnem premoženju zamolčala.
ZZZDR člen 5a, 116, 119, 121, 121/2, 121/3. ZUP člen 236. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3, 12.
zavodsko varstvo - oddaja otroka v zavod - podaljšanje zavodskega ukrepa - otrokova korist - roditeljska pravica - izvršitev odločbe
Odločitev prvostopenjskega organa, da se ukrep oddaje v zavod podaljša, je pravilna in skladna s predpisi. Ne gre za odvzem roditeljske pravice. Ukrep je bil sprejet v smislu določb Konvencije ZN o otrokovih pravicah, po kateri morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (3. člen).
Postopek na prvi stopnji je bil pravilen. V obrazložitvi je dovolj jasno in razumljivo pojasnjeno, da gre v zadevi za mld. otroka, ki že po samem zakonu potrebuje zaščito in bi vsako odlašanje izvršitve odločbe imelo za otroka nepopravljivo škodo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu - prosilec iz sirije
Toženka je z izpodbijano odločbo prošnji tožnika ugodila na način, da mu je priznala status subsidiarne zaščite za obdobje treh let, smiselno pa je zavrnila njegovo prošnjo za priznanje statusa begunca. Odločitev glede zavrnitve priznanje statusa begunca je po presoji sodišča preuranjena, ker se toženka ni opredelila do vseh navedb tožnika v postopku. Ni se namreč pravilno opredelila oziroma ni ugotavljala pogojev iz 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ, pomeni dejanje preganjanja v skladu s 1.a členom Ženevske konvencije.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odpis davčnega dolga
Odpis (delni odpis, odlog in obročno plačevanje) davka je predmet samostojnega upravnega postopka, ki se začne na vlogo davčnega zavezanca in ga zato v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davka, ni mogoče z uspehom uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj so mu bili znani vsi dohodki tožnika.
Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je z odločbo I-U-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize razveljavi. To pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009 (37. točka odločbe).
javni razpis - opravljanje državne javne službe muzejev - merila in kriteriji javnega razpisa - načelo enakosti
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev pooblastila skladno s pogoji javnega razpisa. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijaviteljev na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim zagotovi enakovredno obravnavanje. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS pomeni torej nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Do različnega obravnavanja enakih pravnih subjektov, torej ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Pri tem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da jim je zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Uspeh na javnem razpisu pa je odvisen od izpolnjevanja v razpisu v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril.
Med strankama je sporno, ali je tožnica ravnala v skladu z izrekom osnovne odločbe in v treh dneh po prejemu odločbe prenehala z uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni, ki jo je vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga je prodajala v tej prodajalni z oglaševanjem navideznega in neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko je na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglaševala visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazovala nižanje cen. Tožnica ni upoštevala izvršljive osnovne odločbe, zato so podani vsi pogoji za izvršbo.
ZDavP-2 člen 6, 39, 68, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 76, 76/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - tožbena novota
Ob nedokazanem viru sredstev oziroma nedokazanem razpolaganju s sredstvi v začetku kontroliranega obdobja davčni organ utemeljeno in skladno s stališčem sodne prakse upošteva, da nepojasnjeni vir premoženja izvira iz obdobja, v katerem je premoženje prvič razvidno oziroma izkazano.
Peti odstavek 68. člena Zakona o davčnem postopku ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se davčna stopnja določi z vštevanjem dohodkov zadnjega davčnega obdobja, tudi nenapovedanih.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 366. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek po tranzitni deklaraciji, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo, v Rim in ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji na Dunaju.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep glede izločitve uradne osebe pomeni le procesno odločitev v postopku odločanja v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja. Tožnik bo lahko ugovore glede etične neprimernosti in formalne nezakonitosti izvajanja dela uradne osebe in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta, uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/1, 12/3, 12/4, 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - namerna kršitev
Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepravilna uporaba materialnega prava - ustavitev prenosa ali distribucije elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe drugega odstavka 76. člena Energetskega zakona, čeprav je tožnica navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje prejetih SMS sporočil - pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja
Tožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - prirast premoženja - pogoji za uvedbo postopka - dokazno breme
Predhodna prijava premoženja ni pogoj za uvedbo postopka. K prijavi premoženja se po določbah 69. člena ZDavP-2 lahko pozove zavezanca šele, ko se ugotovi, da gre za primer iz 68. člena istega zakona.
Organ prepričljivo zaključi, da tožnik posojilnega razmerja ni dokazal, zato je njegova trditev o obstoju posojila v znesku 80 000,00 EUR pri ugotavljanju prirasta premoženja ne upošteva. Tožnik ima prav, ko navaja, da ne more biti za odločitev bistveno, da obveznosti iz naslova posojila ni navedel že v teku postopka, nima pa prav, ko trdi, da okoliščina o tem, kdaj je bila s posamičnim dejstvom seznanjena tožena stranka, ne sme vplivati na presojo. Tudi okoliščine v tej zvezi so lahko relevantne za odločitev, še zlasti ob dejstvu, da tožnik tudi v tožbi ne pojasni, zakaj je posojilo prvič omenil v pripombah. Prav tako ima tožnik prav, ko navaja, da rok vračila, obrestna mera in zavarovanje posojila niso bistveni elementi posojilnega razmerja. Ugotavlja se le, da sklenitev posojilne pogodbe brez navedenih elementov z vidika posojilodajalca oziroma z ekonomskega vidika ni razumljiva. Isto velja glede (ustnega) sklepanja posojilne pogodbe. Kljub temu, da ne gre za kršitve zakona, pa vse navedeno predstavlja niz okoliščin, ki vzbujajo dvom v obstoj posojilnega razmerja, in ki ob upoštevanju ugotovitve, da gre pri zatrjevanem posojilnem razmerju za poslovanje z gotovino ter da o toku denarja ni listinskih dokazil, kar utemeljuje zaključek davčnega organa.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - podlaga za denacionalizacijo - zavrnitev zahtevka
Presoja prvostopenjskega organa, da je ob tem, ko ni bilo mogoče najti ne odločbe o prisilnem odvzemu pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča v breme prejšnjega lastnika, ne listine, ki bi izkazovala prostovoljen prenos pravice uporabe (ali dajala podlago za tak zaključek), pravno nepomembna okoliščina, da je občina po stanju zemljiške knjige lastnica predmetne parcele, nepravilna. Kot pravno pomembna je tudi okoliščina, da je predmetno zemljišče po sedanjem stanju parkirišče, ki ga je uredila občina. Obe navedeni okoliščini skupaj pa dajeta podlago za zaključevanje o prehodu pravice uporabe od prejšnjega lastnika na občino.
Potrebno bi bilo pridobiti ter upoštevati in presoditi tudi posredne podatke, na podlagi katerih bo mogoče zaključiti o odvzemu predmetnega zemljišča iz posesti. Ob odsotnosti listinskih dokazov (odločb, pogodb) o načinu prehoda pravice uporabe ter ob posrednih dokazih, ki bi kazali na prisilen prehod, pa bi za nacionalizirano zemljišče morala veljati domneva o prisilnem odvzemu pravice uporabe, z dokaznim bremenom na tistem, ki odplačnost prenosa pravice uporabe zatrjuje, da to dokaže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči
Odločitev, s katero je tožnici omejila obseg dodeljene BPP le na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, je tožena stranka obrazložila, in sicer je navedla, da obstaja stvarna možnost, da bo v zadevnem pravdnem postopku sklenjena sodna poravnava še pred opredelitvijo izvedenstva o telesnih poškodbah.