ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 31, 32.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - dohodki zavezanca in njegovih družinskih članov
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnica živi sama že skoraj eno leto. Tožnica je namreč v svoji vlogi navedla, da živi z mamo in bratom in zato je upravni organ pri svoji odločitvi kot relevantne podatke pravilno upošteval podatke iz tožničine vloge.
stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, in ne okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Navedbe tožeče stranke v vlogi: "V postopku zločinsko kriminalno nestrokovnega/nevestnega pristranskega, sovražnega A.A."..., ki na eni stranki in evidentno izkazuje vso kriminalno zlizanost ne/organizirane zločinske škodoželjne trojice A.A.-B.B.-C.C. in ... skorumpirane skorumpirano GPU, NPU in evidentno del Udbo politično skorumpiranega tožilstva" so hudo žaljive in nedostojne. Tožeča stranka ima v postopku pred upravnimi organi sicer pravico, da se ne strinja z njihovimi odločitvami, vendar pa mora izraziti nestrinjanje na primeren in spoštljiv način. Ugovor tožeče stranke, da naj bi gradbeni inšpektor A.A., ki je vodil izvršbo v njihovi zadevi, ravnal nezakonito, ne opravičuje tako neprimernih zapisov v dopisu.
Tožnica ni državljanka Republike Slovenije in tu nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, zato bi bila upravičenka do BPP zgolj v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih tožničine države, to je Republike Srbije, tudi slovenski državljani v Republiki Srbiji upravičeni do BPP. Vendar tožnica kljub pozivu toženke, naj predloži dokazilo o vloženem zaprosilu o tujem pravu pri Ministrstvu za pravosodje, tega ni predložila, iz naknadno predloženega obvestila glede obstoja vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, ki ga je izdalo omenjeno Ministrstvo, pa tudi ne izhaja, da bi med navedenima državama obstajala vzajemnost glede uveljavljanja BPP v upravnih zadevah.
Tožnik je premestitev v drug zavod utemeljeval s potrebo po zagotavljanju psihiatričnega zdravljenja. Prvostopenjski organ je pridobil vsa predpisana mnenja, ki so bila negativna in so premestitvi nasprotovala, ker tožnik še ni izpolnil pogoja za pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti. Le ob izpolnjevanju tega pogoja bi bila mogoča premestitev v odprti oddelek. Pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti namreč pomeni, da je mogoče predvideti, da obsojenec milejšega režima prestajanja kazni ne bi zlorabil.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - navajanje neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke
Če organ za BPP po uradni dolžnosti ugotovi, da se podatki o lastništvu v prošnji ne ujemajo s podatki v javnih bazah, mora stranki omogočiti pravico do izjave že v upravnem postopku. Vendar v konkretnem primeru glede solastništva do ene četrtine nepremičnine, na kateri stoji stavba, katere tržna vrednost po podatkih GURS znaša približno 200.000 EUR in za katero je toženka ugotovila, da tožnik na tem naslovu nima prijavljenega naslova bivanja, tožnik v tožbi ne navaja ničesar, niti ni predložil nobenega dokaza v zvezi s to nepremičnino. V tem elementu spora torej tožniku ni bilo z ničemer poseženo v pravico, da se v postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovila toženka.
Odločitev o prepovedi vložitve nove prošnje za BPP v obdobju 6 mesecev posega v tožnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z 1. odstavkom 1. člena ZBPP. Tak poseg je dopusten in v skladu z Ustavo samo, če je skladen z načelom sorazmernosti, ki zajema strogi test presoje.
javni razpis - energetska sanacija javnih stavb - upravni spor - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - spor polne jurisdikcije
V ponovljenem postopku niso bili spoštovani napotki in pravno mnenje iz sodbe naslovnega sodišča III U 89/2013-23, zato je moralo sodišče izpodbijani slep odpraviti.
V obravnavani zadevi pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj gre za javni razpis, na katerem vodi izbor operacij strokovna komisija, kar pomeni, da narava stvari ne dopušča odločanja sodišča.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep pavšalno in nekonkretizirano navaja, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende v kulturni dejavnosti in da iz vloge ni razvidno, da bi uvajal in omogočal vrhunsko kulturno vsebino, ki bi zapolnjevala manjko na področju, kar je alternativna osnova za dodelitev 15 točk ne glede na izjave o mreženju. Nato skopo zaključuje, da bo investicija zagotovila le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim. Na šablonsko utemeljitev kažejo tudi identične obrazložitve za različne prijavitelje. Izpodbijani akt torej ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se ga ne da preizkusiti.
ZVis člen 6, 6/2. Statut Univerze v Mariboru člen 134, 159, 160, 161.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - pogoji za odvzem znanstvenega naziva - meje sodnega preizkusa - uporaba določb splošnega upravnega postopka
Statut Univerze v Mariboru ureja postopek odvzema znanstvenega naziva, kar pomeni, da se ZUP uporablja le glede tistih vprašanj, ki s statutom niso posebej urejena. V postopku odvzema znanstvenega naziva tako uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP ni mogoča.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-6, 10/6. ZKP člen 19, 19/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - pravnomočna obsodba na zaporno kazen - uvedba kazenskega postopka - prekinitev postopka sprejema v državljanstvo
Kazenski postopek zoper tožnico v smislu 19. člena ZKP ni bil uveden, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka sprejema tožnice v slovensko državljanstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - delnice
V času vložitve zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe je bila tožnica lastnica vrednostnih papirjev, kot je izhajalo iz registra Centralne klirinško depotne družbe. Izguba korporacijskih pravic v omenjeni družbi (delnic) je bila namreč odvisna od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, ta pa je bila potrjena šele po izdaji izpodbijane odločbe.
davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - solidarna odgovornost za plačilo obveznosti - zavrženje vloge
V postopku je bilo ugotovljeno, da je obstajala med tožnikom in A. d.o.o. povezanost, na podlagi katere 76. b člena ZDDV-1 določa, da ima za posledico solidarno odgovornost za plačilo obveznosti. Ravno zaradi ugotovljene povezanosti med tožnikom in A. d.o.o., torej situacije, ko je tožnik lahko objektivno vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu davka na dodano vrednost, tožnik nima statusa davčnega zavezanca, ampak le plačnika davka, zato zanj ne more uveljavljati beneficija 102. člena ZDavP-2. Prvostopni organ je pravilno uporabil 129. člen ZUP in je vlogo tožnika zavrgel, saj tožnik v omenjeni zadevi ni uveljavljal kakšne svoje pravice.
OZ člen 134, 178. ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1, 23.
komisija za preprečevanje korupcije - načelno pravno mnenje - upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre za spor med fizično in pravno osebo, to je Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Komisija za preprečevanje korupcije, ker je slednja sprejela načelno pravno mnenje, v katerem se je tožnica prepoznala in ki jo je prizadelo, o načelnem pravnem mnenju pa so pisali tudi mediji. Pri tožbi gre glede na njeno vsebino v resnici za očitek kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Iz tožbe namreč smiselno izhaja, da se tožnica počuti prizadeto, ker je o njeni domnevni krivdi, ki jo zanika, izrazila mnenje tožena stranka. Razen tega tožnica v tožbi predlaga, da mora tožena stranka sodbo objaviti v medijih. Tak zahtevek pa je tipičen obligacijsko pravni zahtevek, kot ga določa 178. člen OZ, če gre za kršitev osebnostne pravice. Upravni spor zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v konkretnem primeru pa to zagotovljeno, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev davčnega organa, ki se nanaša na zadržanje zoper njo pričetega postopka davčne izvršbe za čas obročnega plačevanja dolga. Ker je bilo z izpodbijano odločitvijo odločeno v njeno korist, tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
S tem, ko je tožena stranka dva odvetnika razrešila zaradi razlogov, ki so na strani tožnice, so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Kadar se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti izbrisane družbe, je treba pri presoji pravočasnosti zahtevka upoštevati določbe ZDavP-2 o pretrganju zastaranja, saj je rok za uveljavitev zahtevka po svoji pravni naravi zastaralni rok, katerega tek je mogoče pretrgati ali zadržati (relativni zastaralni rok).
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZBPP člen 10.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Z zakonom določene procesne predpostavke ob vložitvi skupne tožbe prvega in drugega tožnika niso bile izpolnjene. Zatrjevanega molka organa namreč že ob vložitvi tožbe prvega tožnika ni bilo, saj je bila odločba o vlogi prvega tožnika izdana in prvemu tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe. Zato je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno, in sicer ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker očitno ne gre za poseg v pravico tožnikov, oziroma kar se tiče drugega tožnika dodatno upoštevajoč določila 10. člena ZBPP, ki med taksativno določen krog upravičencev do BPP po tem zakonu ne uvršča gospodarskih družb, kar je po svojem pravnem statusu drugi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Ker tožnica v svoji prošnji ni navedla lastništva nepremičnin, pri čemer razlog za to niti ni pomemben, saj zakon ne zahteva (več) namena, je tožena stranka po mnenju sodišča utemeljeno štela, da je tožnica relevantne podatke o svojem nepremičnem premoženju zamolčala.