ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 110, 110/7. EZ člen 59, 22. ZGO-1 člen 2. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Tožnik ugotovitev, ki izhajajo (med drugim tudi) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne more izpodbiti z navajanjem okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodb o opravljanju del in predlaganimi dokazi o zaslišanju tam navedenih prič, na podlagi katerih naj bi izkazal, da do prenehanja pogodb ni prišlo po njegovi krivdi.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačila za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - predhodno soglasje vlade
Način določitve najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev, pri čemer mora še upoštevati, da znesek zaradi svoje višine ne sme ovirati razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu. Predlagani najmanjši znesek nato toženka v okviru svojih upravnih nalog kot del uprave po 8. členu ZDU-1 predloži vladi v soglasje po drugem odstavku 243. člena ZEKom-1.
imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe
Če kandidat uveljavlja delovne izkušnje z eno stopnjo nižjo izobrazbo, je treba razlagati, da mora tovrstne delovne izkušnje pridobiti na delovnih mestih kot javni uslužbenec. Gre za izjemo od zahtevanih delovnih izkušenj v isti stopnji izobrazbe. Zato je dovoljeno, da kandidat, ki kandidira na zasedbo prostega delovnega mesta v javni upravi oziroma javnem sektorju, uveljavlja delovne izkušnje, ki jih je pridobil na delovnem mestu, za katero se zahteva ena stopnja nižja izobrazba, če so te delovne izkušnje pridobljene v okviru dela v javni upravi oziroma javnem sektorju, torej na delovnem mestu kot javni uslužbenec.
ZDoh-1 člen 4, 5, 20, 118, 118/2, 267. ZDoh-1D člen 6.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - nerezident - pravna podlaga za obračun in plačilo akontacije - sprememba zakona
Tožnik je bil v skladu z določbami 4. in 5. člena ZDoh-1 kot nerezident zavezan za plačilo dohodnine (in prispevkov) od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in tudi od dohodkov oziroma izplačil po sodbi Delovnega in socialnega sodišča. Posebnost, ki velja za nerezidente, je v tem, da se akontacija dohodnine, ki jo plačuje med letom, ob koncu leta ne poračuna (v odmerni odločbi), temveč se šteje za dokončen davek.
Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje obdavčitev spremenjena, je predviden le za razmerja do davčnih zavezancev, ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih ne gre in da torej pravna podlaga za obračun in plačilo akontacij, ki ga je opravil izplačevalec skladno z veljavno zakonodajo, s spremembo zakona (ZDoh-1D) ni odpadla.
denacionalizacija - stranka v postopku - ustavitev postopka - zahteva za vročitev dopolnilne odločbe - zavrženje zahteve - solastnina
Prvotožnik ima prav, da bi mu morala biti sporna odločba vročena iz razlogov, ki jih je prvostopni organ navedel že v sklepu z dne 26.5.1998, s katerim je bil prvotožniku priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja Agrarni skupnosti. Z zemljiškoknjižno izvedbo dopolnilne odločbe z dne 30. 5. 2005 so namreč postali solastniki parcel ne samo dosedanji solastniki temveč tudi Agrarna skupnost in njeni člani. Razlog, ki ga je navedel prvostopni organ, torej da prvotožnik ne izkazuje pravnega interesa za preostali del nekdanje parcele, ker je izkazoval pravni interes zgolj na delu nepremičnine, ki je bila predmet ustavitve postopka s sklepom z dne 3. 11. 2004, torej ne drži. Dopolnilna odločba z dne 30. 5. 2005 je imela zemljiškoknjižno učinek tudi na delu parcele, za katerega je prvotožnik izkazoval pravni interes, organ pa mu je le-tega priznal.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna korist - objekt gospodarske javne infrastrukturo - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
ZDDV-1 člen 77a. ZDavP-2 člen 117, 117/1, 117/2, 117/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija davčnega zavezanca - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
Predložitev instrumenta zavarovanja sodi v fazo izvršitve izpodbijanega sklepa, od katere je odvisna odločitev o dodelitvi identifikacijske številke za DDV. Skladno s četrtim odstavkom 117. člena Zakona o davčnem postopku je na tožniku, da sklep izvrši s predložitvijo katerega od instrumentov zavarovanja iz prvega odstavka istega člena. Po drugem odstavku 117. člena zakona pa lahko davčni organ, na zahtevo zavezanca za davek, sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, če ti instrumenti na enakovreden način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem -razpisni pogoji - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica bi morala z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled stanovanja pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.
ZDavP-2 člen 143, 151, 155, 155/1, 155/1-5, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - ustavitev davčne izvršbe - spremenjene okoliščine
Pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi se presoja po stanju njegove izdaje, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastajajo po njegovi izdaji. Kolikor do takšnih spremenjenih okoliščin pride, lahko na podlagi 155. člena ZDavP-2 davčni organ prve stopnje po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov, ali je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo oz. tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
ZPSV člen 17. ZMEPIZ člen 43. ZDR–1 člen 4, 9, 9/1. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 68.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - poslovodenje družb - matična evidenca - poprava podatkov v matični evidenci
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, za iste fizične osebe. Dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, je tako onemogočena. Zato tako razmerje ne more biti pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR-1. V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodenja družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevano takšno pravno razmerje, ko poslovodja posebej ni obvezno zavarovan na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega iz naslova opravljanja te funkcije takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodka najmanj v znesku minimalne plače. Oba pogoja skupaj s statusom poslovodenja predstavljata pravno podlago za nastanek obveznega zavarovanja. Ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register do njenega izbrisa.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - soglasje Vlade
V obravnavanem primeru gre za podaljšanje veljavnosti obstoječe odločbe tožniku po prehodni določbi 243. člena ZEKom-1 in ne za izdajo novih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, kar pomeni, da v tej zadevi ne gre za situacijo, v kateri agencija po določbi prvega odstavka 36. člena ZEKom-1 objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti.
Določitev najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar predhodnega postopka ugotavljanja zneska, ki zagotavlja optimalno uporabo dodeljenih radijskih frekvenc za v tem primeru določeno omejeno časovno obdobje, ki ga toženka predlaga na podlagi prehodne določbe 243. člena ZEKom-1 Vladi RS, ki ga potrdi oziroma sprejme (ali ne sprejme) s svojim aktom. Način določitve najmanjšega zneska pa je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka sicer opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ne zadostuje „gola“ izjava o seznanitvi, ne da bi iz nje izkazano izhajalo, da je bila prizadetim osebam dejansko omogočena seznanitev z elaboratom ter podaja pripomb in nato zagotovljena ustrezna obravnava pripomb, po potrebi – glede na vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.
Ker v predloženi spisni dokumentaciji ni izkazano (niti v izpodbijanem sklepu navedeno), da je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden ob zagotovitvi navedenih procesnih garancij za stranke v postopku (ali po določbah 82. ali 146. člena ZEN), zahteva za vpis stavbe v kataster stavb (s priloženim elaboratom) ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN ter zato na njeni podlagi izdanega sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb sodišče ne more presoditi kot zakonitega.
ZDoh-2 člen 48, 66a. ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDDV-1 člen 63. ZGD-1 člen 558, 668, 673.
dohodek iz dejavnosti - davek od dohodka pravnih oseb - DDV - odbitek vstopnega DDV - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika - prenos podjetja na prevzemno družbo - odhodki za osnovna sredstva - olajšava za investiranje
Skladno s 673. členom ZGD-1 se za prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo ob smiselni uporabi določb 668. člena ZGD-1 sklep o prenosu podjetja nadomesti s pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa. Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o povečanju osnovnega kapitala zaradi pripojitve. V takem primeru mora biti povečanje osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja. Realizacijo pogodbe dokazuje tudi vpis statusnega preoblikovanja v sodni register.
Prenos podjetja je bil v davčnem postopku ugotovljen že na podlagi priglasitve davčne obravnave podjetnika ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju dejavnosti po drugi osebi - tožniku, ki je bila tudi podlaga za ustavitev postopka davčnega inšpekcijskega nadzora pri podjetju A. s.p.
Univerzalno pravno nasledstvo je pravna posledica materialnega statusnega preoblikovanja podjetnika s prenosom podjetja na tožnika kot prevzemno kapitalsko družbo in ni odvisno od strukture aktive (premoženjskih pravic oziroma sredstev), ki je predmet prenosa. Ugotovitev, da je samostojna podjetnica na tožnika prenesla (tudi) osnovno sredstvo, ki ga je v poslovnih knjigah izkazovala fiktivno, ne vpliva na ugotovljeno odgovornost tožnika za davčne obveznosti prevzetega podjetja.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 100/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - gradnja daljnovoda - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker gre za nov objekt, bi drugostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ, zanje pa se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Ne glede na navedeno pa se je glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
Tožnika sta bila le predlagatelja sprožitve disciplinskega postopka, z izpodbijanim sklepom pa bi bilo lahko eventuelno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije. Izpodbijani sklep tako ni z ničemer posegel v pravni položaj tožnikov.
ZDavP-2 člen 31, 76, 76/1, 77, 89, 89/2, 321. ZDoh-2 člen 15, 31, 105, 105/2. ZVKSES člen 15, 15/3.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - odpis terjatve - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - skrita napaka - pravica do zadržanja kupnine
Vzročna zveza med skritimi napakami stanovanja in in neplačilom drugega obroka kupnine ni izkazana. S tem zatrjevani razlogi za neplačilo drugega obroka kupnine niso izkazani, zato je zaključek, da je bilo prodano oziroma s stani tožnika kupljeno stanovanje za bistveno nižji znesek kupnine od primerljivih stanovanj v istem objektu, zakonit in pravilen.
Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu, dohodek po tem zakonu pa je vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek prejet v naravi pa se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - prosti preudarek - razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je specialna določba. Z njo je samostojno urejeno vprašanje obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni in posledično odmera davka na tej podlagi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine za posamezno leto. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine zato ni potrebna.
Pri pojmu razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo, ki precej presegajo napovedane dohodke, gre za pravni standard, kateremu je v vsakem primeru posebej potrebno določiti vsebino. Pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje, zato je v posamični zadevi naloga davčnega organa, da glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje oceni oziroma presodi, ali sredstva davčnega zavezanca precej presegajo napovedane dohodke.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - preganjanje zaradi vere - kult juju - odklonitev obrednega dela vaškega svečenika - verodostojnost prosilca
Vsak poseg v pravico do verske svobode še ne pomeni dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, ampak je to samo „huda kršitev“ svobode do veroizpovedi, „ki odločilno vpliva na posameznika“. Sodišče v tej sodbi utemeljuje – na podlagi zaslišanja tožnika na glavni obravnavi in ocene njegove (ne)verodostojnosti – zakaj tožniku ni mogoče verjeti, da je bil v domačem kraju izbran za svečenika na način, ki bi ga silil, da bi v primeru vrnitve v domači kraj po 14 letih moral kot vaški svečenik izvajati žrtvovanja, oziroma da bi ga kdor koli preganjal, ker naj bi pred 14 leti odklonil obredno delo vaškega svečenika, ter zaključuje, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo
Ker gradbeno dovoljenje z dne 18. 7. 2013 v času izdaje izpodbijanega sklepa (24. 6. 2013) še ni obstajalo, upravni organ druge stopnje ni ravnal nezakonito, ko ga ni upošteval.