društvo - registracija spremembe temeljnega akta društva - stranski udeleženec - pravni interes
Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, za izkaz pravnega interesa in posledično za udeležbo v upravnem postopku registracije spremembe temeljnega akta društva ne zadostuje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - bivanje v rs brez dovoljenja za prebivanje
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od leta 2010 v RS biva brez pravne podlage, to je brez dovoljenja za prebivanje. Zato je toženka pravilno odločila, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Resna škoda po 3. alineji 28. člena ZMZ zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot je opredeljena v členu 15 (c) Direktive Sveta 2004/83. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
V predmetni zadevi obnova postopka ni bila predlagana iz razlogov po 2., 3. ali 4. točki 260. člena ZUP, zaradi česar obnove po preteku treh let od dokončnosti odločbe ni več mogoče predlagati oziroma uvesti.
obsojenec - odložitev izvršitve kazni zapora - rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve
Ker je po prvem odstavku 25. člena ZIKS-1 prošnjo za odložitev kazni zapora treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni, če nastane razlog pozneje, tudi po tem roku, vendar pred dnevom, preden se mora zglasiti na prestajanju kazni, tožnik pa je vložil prošnjo po poteku roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo prošnjo s sklepom zavrgel kot prepozno.
ukrepi aktivne politike zaposlovanja - vzpodbujanje samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Skladno z 3. alinejo 28. člena ZMZ resna škoda zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU: število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
Po določbah 87. člena ZDavP-2 je odlog davčne izvršbe možen samo do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je tožnik vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za obročno plačilo dolga (in ne zoper odmerno odločbo), je pravilna odločitev upravnega organa, da se njegov zahtevek za odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi zavrže.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZUJF člen 152, 152/5. ZSVarPre člen 24, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju finančnega stanja prosilca, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - obvezna obramba v kazenskem postopku
Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se obdolženca lahko oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v posebnem zakonu.
davčna izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah Zakona o prekrških.
Sankcija iz 152. člena ZGO se primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
ZDDV-1 člen 73a. ZDavP-2 člen 117, 117/1, 117/2, 117/4.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - zahteva za vračilo DDV
Pogoj za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugotovitev, da tožnik ni upravičen do vračila DDV. Zadošča že dvom davčnega organa glede upravičenosti zahteve za vračilo DDV po obračunu, ki je v obravnavani zadevi v zadostni meri izkazan.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem -razpisni pogoji - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica bi morala z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled stanovanja pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - nadomestna gradnja - energetska sanacija
Dopolnjevanja vloge po poteku roka za dopolnitev javni razpis ne omogoča, v primeru neskladja med vlogo in naknadno posredovano dokumentacijo jo celo izrecno izključi. Zato se pri izpodbijani odločitvi utemeljeno ne upošteva listin, ki jih je tožeča stranka predložila po poteku roka za dopolnitev.
Veljavni ZGO-1 ne vsebuje več pojma nadomestna gradnja, ta pojem pa še vedno vsebujejo prostorski akti, med drugim tudi prostorski akti tožeče stranke, zato ni nemogoče, da se gradbeno dovoljenje izdaja za nadomestno gradnjo. Takšno dovoljenje ni bilo izdano, ne izrecno in ne po vsebini, saj gre z ozirom na vsebino obeh dovoljenj (za gradnjo in za rušenje), za različni lokaciji in za objekta, ki sta različna tako po tlorisu kot po višini. Novogradnja ne more biti predmet razpisa. Sofinancira se lahko le gradnja, ki izpolnjuje pogoje za nadomestno - le da so ti pogoji v primeru, ko je dovoljena tudi novogradnja, lahko milejši od tistih, ki jih za nadomestno gradnjo določa ZGO-1 v 123. členu. Milejši pogoji ostajajo znotraj bivše zakonske opredelitve nadomestne gradnje, ki je (bila) podlaga za ureditev v podzakonskih (prostorskih) aktih, kar pomeni, da se nadomestna gradnja lahko ne izvede na mestu porušene, kot za primer (samo) nadomestne gradnje določa 123. člen ZGO-1, temveč lahko tudi v njeni neposredni bližini, vendar še vedno znotraj gradbene parcele in tudi, da tudi razpisni pogoj, po katerem mora biti v primeru nadomestne gradnje obstoječi objekt porušen najkasneje do zaključka operacije, ni nemogoč, in da je zaključek, po katerem obravnavana gradnja ni nadomestna in da zato ne more biti predmet sofinanciranja, zakonit in pravilen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je verjetnost, ali bi tožnik lahko uspel s pritožbo, pravilno ugotavljal z vidika utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem ni odločil tudi o sami utemeljenosti pritožbe.
ZDoh-2 člen 48, 66a. ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDDV-1 člen 63. ZGD-1 člen 558, 668, 673.
dohodek iz dejavnosti - davek od dohodka pravnih oseb - DDV - odbitek vstopnega DDV - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika - prenos podjetja na prevzemno družbo - odhodki za osnovna sredstva - olajšava za investiranje
Skladno s 673. členom ZGD-1 se za prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo ob smiselni uporabi določb 668. člena ZGD-1 sklep o prenosu podjetja nadomesti s pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa. Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o povečanju osnovnega kapitala zaradi pripojitve. V takem primeru mora biti povečanje osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja. Realizacijo pogodbe dokazuje tudi vpis statusnega preoblikovanja v sodni register.
Prenos podjetja je bil v davčnem postopku ugotovljen že na podlagi priglasitve davčne obravnave podjetnika ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju dejavnosti po drugi osebi - tožniku, ki je bila tudi podlaga za ustavitev postopka davčnega inšpekcijskega nadzora pri podjetju A. s.p.
Univerzalno pravno nasledstvo je pravna posledica materialnega statusnega preoblikovanja podjetnika s prenosom podjetja na tožnika kot prevzemno kapitalsko družbo in ni odvisno od strukture aktive (premoženjskih pravic oziroma sredstev), ki je predmet prenosa. Ugotovitev, da je samostojna podjetnica na tožnika prenesla (tudi) osnovno sredstvo, ki ga je v poslovnih knjigah izkazovala fiktivno, ne vpliva na ugotovljeno odgovornost tožnika za davčne obveznosti prevzetega podjetja.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna korist - objekt gospodarske javne infrastrukturo - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - soglasje Vlade
V obravnavanem primeru gre za podaljšanje veljavnosti obstoječe odločbe tožniku po prehodni določbi 243. člena ZEKom-1 in ne za izdajo novih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, kar pomeni, da v tej zadevi ne gre za situacijo, v kateri agencija po določbi prvega odstavka 36. člena ZEKom-1 objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti.
Določitev najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar predhodnega postopka ugotavljanja zneska, ki zagotavlja optimalno uporabo dodeljenih radijskih frekvenc za v tem primeru določeno omejeno časovno obdobje, ki ga toženka predlaga na podlagi prehodne določbe 243. člena ZEKom-1 Vladi RS, ki ga potrdi oziroma sprejme (ali ne sprejme) s svojim aktom. Način določitve najmanjšega zneska pa je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka sicer opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev.