obsojenec - odložitev izvršitve kazni zapora - rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve
Ker je po prvem odstavku 25. člena ZIKS-1 prošnjo za odložitev kazni zapora treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni, če nastane razlog pozneje, tudi po tem roku, vendar pred dnevom, preden se mora zglasiti na prestajanju kazni, tožnik pa je vložil prošnjo po poteku roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo prošnjo s sklepom zavrgel kot prepozno.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - prosilka iz bosne in hercegovine - preganjanje - preganjanje zaradi vere
Konkretni dogodki oziroma situacije, ki jih je navajala tožnica, ne ustrezajo definiciji preganjanja, kot je to opredeljeno v 26. členu ZMZ. V odločbi je bilo dovolj podrobno pojasnjeno in tudi iz priloženih dokazil izhaja, da se je policija na dogodke odzvala in da je država tožnici sposobna nuditi ustrezno zaščito pred preganjanjem s strani nedržavnih subjektov tudi v primeru, ko jo ti preganjajo zaradi vere. Tožnica tako ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje statusa begunca niti pogojev za priznanje subsidiarne zaščite.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1. ZUJF člen 152, 152/5. ZSVarPre člen 24, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju finančnega stanja prosilca, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
V predmetni zadevi obnova postopka ni bila predlagana iz razlogov po 2., 3. ali 4. točki 260. člena ZUP, zaradi česar obnove po preteku treh let od dokončnosti odločbe ni več mogoče predlagati oziroma uvesti.
invalidi - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - vrstni red plačil obveznosti - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih glede načina poravnavanja obveznosti s prejetimi plačili. Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in tožena stranka priznavata, da je tožnik plačeval prispevke, vendar pa pri tem ne pojasnita, katere obveznosti so se v smislu 93. člena ZDavP-2 pokrivale s prejetimi plačili. Zaradi neustrezne obrazložitve odločbe ni mogoče preizkusiti.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - zdravstvena dokumentacija - varstvo osebnih podatkov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - delni dostop
Toženka je v postopku zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tudi podatki o poškodbah, ki so predmet izreka in bi jih organ moral posredovati prosilcu, pomenijo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 6. člena ZDIJZ. Poleg tega se je toženka v obrazložitvi sklicevala le na določbe ZDIJZ, ni pa se opredelila do določb ZVOP-1 in ZPacP. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP. V 41. členu pa ta zakon ureja pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Delni dostop do zahtevanih podatkov v tem primeru ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tožnik je namreč zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca ne more prikriti njegove prepoznavnosti.
Po določbah 87. člena ZDavP-2 je odlog davčne izvršbe možen samo do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je tožnik vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za obročno plačilo dolga (in ne zoper odmerno odločbo), je pravilna odločitev upravnega organa, da se njegov zahtevek za odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi zavrže.
Pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je bila odločba o usmeritvi otroka z dne 29. 3. 2010, ki je postala izvršljiva 2. 3. 2011. Tožnika sta zoper njo vložila tožbo. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo II U 140/2011 z dne 15. 6. 2011 tožbo tožnikov zavrnilo. Glede na omenjeno dejstvo je torej razpravljanje o potrebnosti ali nepotrebnosti usmeritve mladoletne A.A. v prilagojen program brezpredmetno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - obvezna obramba v kazenskem postopku
Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se obdolženca lahko oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v posebnem zakonu.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - obnova postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo - učinek obnove postopka
V upravnem sporu sodišče zakonitost izpodbijanega akta praviloma presoja glede na dejansko stanje ugotovljeno v času izdaje le-tega. Vendar v obravnavanem primeru glede na povezanost obeh postopkov (evidentiranje zemljišča pod stavbo in vpisa stavbe v kataster stavb) okoliščina, da je bil postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo obnovljen in da še ni zaključen, po presoji sodišča vpliva na odločanje v postopku vpisa stavbe v kataster stavb.
ničnost odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - odločba kot posledica nedovoljenega dejanja
Ničnostni razlog iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je kot zakonski razlog za odpravo dokončne odločbe podan, če je bila odločba izdana kot posledica nekega nedovoljenega ravnanja. To pomeni, da mora biti ugotovljen predhoden obstoj nekega nedovoljenega ravnanja (druge osebe ali organa), upravna odločba pa mora biti posledica takšnega nedovoljenega ravnanja.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Skladno z 3. alinejo 28. člena ZMZ resna škoda zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU: število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - posodobitev daljnovoda
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako prvostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je verjetnost, ali bi tožnik lahko uspel s pritožbo, pravilno ugotavljal z vidika utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in s tem ni odločil tudi o sami utemeljenosti pritožbe.
denacionalizacija - upravni postopek - stroški upravnega postopka - uspeh v postopku
Če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi njim. Ob uporabi arg. a contrario je navedeno zakonsko določbo mogoče razlagati tudi v pomenu, da drugostopenjski organ, če odloči drugače, in sicer tako da pravnemu sredstvu ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, o stroških, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, ne more odločiti. Zato v takem primeru v svoji odločbi navede, da so stroški, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, nadaljnji stroški postopka, o katerih mora odločiti prvostopenjski organ v ponovnem postopku. Taka zakonska rešitev je tudi logična, saj v primeru, da drugostopenjski organ zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, (dokončnega) uspeha s pravnim sredstvom še ni mogoče ugotoviti ter je znan šele ob izdaji odločbe, s katero je (ponovni) postopek (na prvi stopnji) končan.
ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - plačilo denarne kazni
Organ bi mogel izdati izpodbijani sklep (s katerim je tožniku določil nov rok za izvršitev odločbe 1.5.2013 ter mu zagrozil z novo denarno kaznijo v znesku 1.000,00 EUR) ob ugotovitvah, da tožnik niti v dvomesečnem roku iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 19. 9. 2012 ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo z dne 10. 5. 2012, in da je v sklepu o dovolitvi izvršbe bila zagrožena denarna kazen 1.000,00 EUR. Sklep o dovolitvi izvršbe z dne 19.9.2012 pa tako vsebino ima, ugotovite o tem, da tožnik obveznosti iz odločbe z dne 10.5.2012 ni izpolnil, pa izpodbijani sklep v obrazložitvi (tudi) navaja, in sicer da je inšpektorica 5.2.2013 opravila kontrolni inšpekcijski pregled ter pri tem ugotovila, da odpadki na nepremičnini še vedno niso odstranjeni ter da tožnik inšpektorice tudi (še) ni obvestil o izvršitvi naloženih obveznosti.
Če bi tožnik menil, da so kateri od predmetov, ki so na nepremičnini, uporabni ter ne sodijo med odpadke (kot zatrjuje, naj bi za take stvari šlo pri avtomobilskih platiščih in gumah, kovinskih sodih itd.), bi navedeno moral uveljavljati v postopku za izdajo odločbe z dne 10.5.2012, saj se v predmetnem upravnem sporu presoja le zakonitost njenega prisilnega izvrševanja.
ZDDV-1 člen 73a. ZDavP-2 člen 117, 117/1, 117/2, 117/4.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - zahteva za vračilo DDV
Pogoj za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugotovitev, da tožnik ni upravičen do vračila DDV. Zadošča že dvom davčnega organa glede upravičenosti zahteve za vračilo DDV po obračunu, ki je v obravnavani zadevi v zadostni meri izkazan.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - nadomestna gradnja - energetska sanacija
Dopolnjevanja vloge po poteku roka za dopolnitev javni razpis ne omogoča, v primeru neskladja med vlogo in naknadno posredovano dokumentacijo jo celo izrecno izključi. Zato se pri izpodbijani odločitvi utemeljeno ne upošteva listin, ki jih je tožeča stranka predložila po poteku roka za dopolnitev.
Veljavni ZGO-1 ne vsebuje več pojma nadomestna gradnja, ta pojem pa še vedno vsebujejo prostorski akti, med drugim tudi prostorski akti tožeče stranke, zato ni nemogoče, da se gradbeno dovoljenje izdaja za nadomestno gradnjo. Takšno dovoljenje ni bilo izdano, ne izrecno in ne po vsebini, saj gre z ozirom na vsebino obeh dovoljenj (za gradnjo in za rušenje), za različni lokaciji in za objekta, ki sta različna tako po tlorisu kot po višini. Novogradnja ne more biti predmet razpisa. Sofinancira se lahko le gradnja, ki izpolnjuje pogoje za nadomestno - le da so ti pogoji v primeru, ko je dovoljena tudi novogradnja, lahko milejši od tistih, ki jih za nadomestno gradnjo določa ZGO-1 v 123. členu. Milejši pogoji ostajajo znotraj bivše zakonske opredelitve nadomestne gradnje, ki je (bila) podlaga za ureditev v podzakonskih (prostorskih) aktih, kar pomeni, da se nadomestna gradnja lahko ne izvede na mestu porušene, kot za primer (samo) nadomestne gradnje določa 123. člen ZGO-1, temveč lahko tudi v njeni neposredni bližini, vendar še vedno znotraj gradbene parcele in tudi, da tudi razpisni pogoj, po katerem mora biti v primeru nadomestne gradnje obstoječi objekt porušen najkasneje do zaključka operacije, ni nemogoč, in da je zaključek, po katerem obravnavana gradnja ni nadomestna in da zato ne more biti predmet sofinanciranja, zakonit in pravilen.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil dejansko stanje na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc in pri tem upošteval vnos vrste invalidnosti za enega invalida, ki ga je opravil tožnik naknadno. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo zatrjevanje, da je šlo pri prijavi za napako, ker tožnik zaposlenih invalidov ni evidentiral na predpisanem obrazcu, zaradi česar bi moral organ upoštevati dejanske okoliščine, saj napaka na strani zavezanca ne more biti podlaga za neizdajo odločbe, s katero se ugotovi njegova obveznost na podlagi ZZRZI.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Tožnik ugotovitev, ki izhajajo (med drugim tudi) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne more izpodbiti z navajanjem okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodb o opravljanju del in predlaganimi dokazi o zaslišanju tam navedenih prič, na podlagi katerih naj bi izkazal, da do prenehanja pogodb ni prišlo po njegovi krivdi.