Med strankami ni sporno, da je tožnik z vlogo z dne 3. 10. 2013 umaknil pritožbo zoper gradbeno dovoljenje. To vlogo je sicer naslovil „preklic pritožbe zoper izdajo gradbenega dovoljenja“, vendar tudi po presoji sodišča ni dvoma, da je tožnik z njo umaknil navedeno pritožbo. Samo to dejstvo pa je pomembno za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - otrokova korist - spor polne jurisdikcije
Po določbah 28. člena Uredbe Dublin III države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi. Kadar pa obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu z uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov; pridržanje traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo potrebnih upravnih postopkov vse do izvršitve predaje.
Toženka v izpodbijanem sklepu ni z zadostno mero obrazložila sorazmernosti in nujnosti ukrepa pridržanja v centru za tujce. V okviru presoje pogoja sorazmernosti namreč sploh ni presodila vprašanja koristi otrok, kar sicer obvezno v vseh postopkih pred vsemi organi, v katerih so udeleženi tudi mladoletni otroci. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine primera je sicer tudi po presoji sodišča ukrep pridržanja nujen. Vendar sodišče v okviru presoje sorazmernosti ukrepa pridržanja sodi, da je ustrezno ter da bo učinkovito pridržanje v prostorih azilnega doma, kar bo otrokom omogočilo nadaljnje obiskovanje šole oziroma vrtca in prosto gibanje na širšem območju azilnega doma ter druženje z vrstniki.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijska zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom - že zgrajen objekt
Presoja, ali je bilo za objekt, ki je že zgrajen, v času gradnje potrebno gradbeno dovoljenje, je stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, in ne okoliščina, pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 153. ZUP člen 9, 35, 37, 37/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kršitev pravil postopka - izločitev uradne osebe - kazenska ovadba - načelo zaslišanja stranke - ogled - gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - izvršljivost odločbe - določnost predmeta inšpekcijskega ukrepa
Okoliščina, da je bila zoper inšpektorja vložena kazenska ovadba, pa čeprav v zvezi s konkretnim postopkom, sama zase še ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristransko ravnanje uradne osebe, ki je vodila postopek in odločila na prvi stopnji. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da vsakršna ovadba (tudi neupravičena) pripelje do izločitve uradne osebe. S tem bi ta okoliščina dobila praktično enako težo, kot jo imajo našteti izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP, kar pa nima podlage v zakonu.
Tožnika sta bila z vsemi ugotovitvami ogleda seznanjena in sta se o njih imela možnost pisno izjasniti. Ker jima je bilo torej na drug način omogočeno, da se izrečeta o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu in o čemer je bil sestavljen zapisnik, ni bila storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Celo če drži, kar navajata tožnika, in sicer da sta zakonito izvedla obnovo podpornih zidov (z odločbo z dne 9. 5. 2002 je bila dovoljena obnova le enega zidu – op. sodišča), da pa so v njih vpeti (so sestavni del) kletni prostori objekta, ki je predmet izpodbijane odločbe, to pomeni le, da so s tem zidovi postali sestavni del novozgrajenega objekta, za katerega tožnika nista pridobila gradbenega dovoljenja.
Za odločitev in za izvršljivost odločbe niso pomembne povsem natančne izmere, saj predstavljajo le enega od vidikov opredelitve spornih objektov, na katere se nanaša izpodbijana odločba, in katerih namen je konkretizacija nelegalne gradnje, s tem pa tudi določljivost predmeta, na katere se nanašajo izrečeni inšpekcijski ukrepi. Zato je treba zavrniti tožbeno trditev o nedoločnosti in arbitrarnosti izpodbijane odločbe.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 20, 20/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - oglasni pano - enostavni objekt - inšpekcijski zavezanec
V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso s prenosom lastninske pravice na novega lastnika preidejo tudi obveznosti zaradi nezakonite gradnje.
Pri dvostranskem panoju se površina do 20 m2 nanaša na površino prostora z ene strani, torej se v primeru dvostranskega panoja te površine ne seštevajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi
V obravnavani zadevi je okoliščina, na katero je organ oprl svojo odločitev, ta, da tožnica ni navedla nobenega izmed razlogov, iz katerih je po 55. členu ZIZ v izvršilnem postopku mogoče vložiti ugovor. Vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi organ to okoliščino sploh ugotavljal. Iz določb ZBPP pa ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne „okoliščine in dejstva o zadevi“ samostojno navedel že ob vložitvi prošnje za BPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, se je upravni organ pri določanju območja in namena njegove rabe pravilno oprl na prostorske sestavine občinskih prostorskih aktov, navedenih v obrazložitvi, in ugotovil, da je v njih območje, kjer leži zemljišče načrtovane gradnje, opredeljeno kot območje II. kmetijskih zemljišč. Pravilnosti te ugotovitve tožnica ne oporeka. Sodišče zato le dodaja, da občina s prostorskimi akti usmerja rabo prostora na svojem območju, s tem da določa njegovo rabo in pogoje za umeščanje posegov vanj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - kmetijska zemljišča - enostavni objekt
Že iz drugega odstavka 3. a člena ZGO-1 izhaja, da se neglede na prvi odstavek tega člena enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Tožnik se zato v upravnem sporu v nobenem primeru ne bi mogel uspešno sklicevati na morebitne drugačne določbe podzakonskega akta, saj bi bile takšne določbe nezakonite in bi bilo sodišče v skladu s 125. členom Ustave dolžno njihovo uporabo zavrniti (tkim. exceptio illegalis).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - različna sodna praksa
Možnost dodeljevanja brezplačne pravne pomoči obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči toženi stranki v pravdnem postopku.
ZUP člen 9, 9/1, 37, 37/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-6. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 144, 146, 152, 153.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - kršitve pravil postopka - izločitev uradne osebe - načelo zaslišanja stranke - izvršljivost ukrepa
Okoliščina, da je bila zoper inšpektorja vložena kazenska ovadba, pa čeprav v zvezi s konkretnim postopkom, sama zase še ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristransko ravnanje uradne osebe, ki je vodila postopek in odločila na prvi stopnji. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da vsakršna ovadba (tudi neupravičena) pripelje do izločitve uradne osebe.
Hiter postopek sam zase ne pomeni neenakega obravnavanja v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave RS, po katerem so pred zakonom vsi enaki.
Sodišče se ne strinja s tem, da je bil 8-dnevni rok za izjavo prekratek. Navedeni čas po presoji sodišča zadošča, da se stranka opredeli o času gradnje, o tem, ali ima zanjo gradbeno dovoljenje, glede približnih izmer objektov in njihove lege ter da komentira inšpektorjevo stališče, da se izdana dovoljenja ne nanašajo na sporno gradnjo.
Ker je bilo tožnici omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik, že zato ni bila storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Za presojo, ali gre za katero od oblik nezakonite gradnje, je pristojen gradbeni inšpektor, to je posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še pogoje glede izobrazbe s področja gradbeništva ali arhitekture, delovnih izkušenj s področja graditve objektov in ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
Ker je sodišče že zavrnilo stališče o „legalizaciji“ z lokacijskimi dovoljenji in sanacijskim PUP, se ne strinja niti s tem, da naj bi bil izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, ker da ni jasen obseg rušitve in vzpostavitve v prejšnje stanje. Odstraniti je treba vse v izreku navedene objekte in s tem vzpostaviti zakonito stanje, saj objektov, ki bi bili na tem mestu postavljeni legalno, ni (več).
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUJF člen 152.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje, ki se ne upošteva v tem postopku, določa ZSVarPre v 24. členu. Tako se po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Premoženje, ki daje manjše dohodke, se torej upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tudi po presoji sodišča pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki znaša 20.368,87 € in torej presega znesek 13.780,00 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.
ZPNačrt člen 76. Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programov opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 9, 9/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - tlorisna površina objekta in zemljišča - stroški opremljanja - obračunski stroški
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi občinskega odloka, ki je podrobneje določil merila za odmero komunalnega prispevka v primeru priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Upravni organ je podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele izračunal na podlagi evidence oz. podatkov, ki jih evidentira za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bila upoštevana določila 4. odstavka 9. člena odloka, ki določajo, da podatek o tlorisni površini objekta in tlorisni površini parcele občina pridobi iz projektne dokumentacije.
Občina je javno kanalizacijsko omrežje financirala tudi s pomočjo sredstev Evropske unije, zaradi česar delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, ne more biti enak obračunskim stroškom.
davčna izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi po določbah Zakona o prekrških.
Sankcija iz 152. člena ZGO se primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oz. objekt.
ukrepi aktivne politike zaposlovanja - vzpodbujanje samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja - kriteriji za oceno stopnje samovoljnega nasilja - prosilec iz afganistana
Resna škoda po 3. alineji 28. člena ZMZ zajema resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Izraz "individualno" je treba razumeti tako, da zajema napade, usmerjene zoper civiliste ne glede na njihovo identiteto, kadar stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se civilist, če bi se vrnil v zadevno državo oziroma pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot je opredeljena v členu 15 (c) Direktive Sveta 2004/83. Kar zadeva vprašanje, kateri elementi nasilja in kakšna stopnja intenzivnosti tega nasilja mora biti podana za podelitev subsidiarne zaščite, so najbolj pogosto uporabljeni kriteriji pri sodiščih držav članic EU število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode.
društvo - registracija spremembe temeljnega akta društva - stranski udeleženec - pravni interes
Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, za izkaz pravnega interesa in posledično za udeležbo v upravnem postopku registracije spremembe temeljnega akta društva ne zadostuje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - bivanje v rs brez dovoljenja za prebivanje
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od leta 2010 v RS biva brez pravne podlage, to je brez dovoljenja za prebivanje. Zato je toženka pravilno odločila, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Presoja opravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se prosi brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
obsojenec - odložitev izvršitve kazni zapora - rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve
Ker je po prvem odstavku 25. člena ZIKS-1 prošnjo za odložitev kazni zapora treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni, če nastane razlog pozneje, tudi po tem roku, vendar pred dnevom, preden se mora zglasiti na prestajanju kazni, tožnik pa je vložil prošnjo po poteku roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo prošnjo s sklepom zavrgel kot prepozno.