brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - neupravičeno dodljena brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je bilo o motenju posesti že odločeno. Čim je tako, pri tožnikovi prošnji ne gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna. Tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju davčnega organa izhaja predvsem v okoliščinah, ki jih je ugotovil na strani „missing trader“ družbe oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelja spornega računa. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
trošarina - plačilo trošarine - galenski izdelek - dejavnost lekarne
Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito naložil plačilo trošarine z obrestmi, ker trošarinski izdelek in sicer nedenaturirani etilni alkohol, ki ga je nabavljal tožnik brez plačila trošarine, ni uporabil kot surovine v okviru svoje dejavnosti za namene iz prve alineje prvega odstavka 44. člena ZTro, saj izdelki niso zdravila v skladu z definicijo zdravil po ZZdr. V danem primeru ne gre za galenski izdelek oziroma za zdravilo, ker niso kumulativno izpolnjeni pogoji: da gre za galenski izdelek, ki je proizveden v galenskem laboratoriju lekarne v skladu z veljavnimi farmakopejkami in je namenjen prodaji na drobno v tej lekarni. Tožniku namreč ni bila izdana odločba o verifikaciji galenskega laboratorija in nima odločbe o lekarniški dejavnosti.
Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravili zavoda. Direktorja zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače odločeno. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega bo imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Obravnavani javni razpis je bil skladen z določbami ZUJIK, ZZ in Sklepom o ustanovitvi ter da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek. Tožena stranka je prejela tudi predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda. Iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da je bil izbran kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z razpisom.
davčna izvršba - izjava o pobotu - prosti preudarek
Izdaja sklepa o izvršbi ne temelji na petem dostavku 97. člena ZDavP-2, prav tako odločanje po prostem preudarku ni bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. V danem primeru so bili podlaga za odločanje členi 143. in naslednji ZDavP-2, ki davčnemu organu prostega preudarka oz. diskrecijske pravice za odločanje v konkretnem primeru ne omogočajo.
identifikacija za namene DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - izdaja računov povezanih osebi
V konkretni zadevi gre za navidezno opravljanje dejavnosti, katerih izključni namen je bila izvedba utaje DDV po principu odbitka vstopnega DDV, ki je bil na izdanih računih zaračunan, vendar ne plačan, ter da so izdani računi s strani tožnika fiktivne oz. neverodostojne listine, saj ne temeljijo na resničnih transakcijah. Tožnik je namreč izdal račune povezani osebi, na katerih je izkazal izstopni DDV, pri čemer je tožnik zaprosil za odlog plačila tega DDV, povezana oseba pa je na teh računih izkazani DDV uveljavljala kot vstopni DDV ter izkazovala presežek DDV.
Povezanost subjektov sicer ni pogoj za sklepanje o navideznosti pravnih poslov, vendar je to okoliščina, ki toliko bolj kaže na možnost delovanja z namenom dosege cilja, ki je v zlorabi sistema DDV. V konkretni zadevi je po presoji sodišča navedeni cilj izkazan, saj gre za isto fizično osebo, ki je pri omenjenih transakcijah nastopala v vseh treh povezanih osebah in je brez dvoma delovala v cilju zlorabe sistema DDV.
mediji - strokovni nadzor izvajanja programskih zahtev - pristojnost izvajanja nadzora - delež slovenskih avdiovizualnih del
Toženka je pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona. Ta določba ZMed namreč ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe.
ZPotK-1 člen 10, 10/2, 34, 34/2, 34/7, 34/7-7. ZIN člen 16.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - podatki o kreditojemalcu
Podatek o potrošniku je bistven za izvajanje učinkovitega nadzora, ker pa obseg nadzora izhaja iz zakona in se nanaša tudi na izvrševanje dolžnosti kreditojemalca do konkretnega potrošnika, je bilo nepotrebno, da inšpektor tožnici izkaže, da nadzor opravlja zaradi zaščite pravic potrošnikov. Tožnica nepodreditve odredbi inšpektorja ne more opravičevati z varstvom potrošnikom in njihove zasebnosti tudi zato, ker določba 16. člena ZIN nalaga inšpektorju varovanje tajnosti, s katero se seznani pri inšpekcijskem pregledu. Tožnica bi morala predložiti kreditne pogodbe, ki bi vsebovale tudi podatke o kreditojemalcu.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Ogrožanje finančne zmožnosti države za pokrivanje socialnih in drugih dajatev, med katere spada tudi pravica vojnih veteranov iz 15. člena ZVV, je stvarni razlog za zmanjšanje pravice do plačila zdravstvenih storitev, ki je utemeljena v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.
Tožnik je že dopolnil 55 let in ni prejemnik veteranskega dodatka, niti ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, zato sodišče glede na relevantne določbe ZUJF in ZVV zaključuje, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
Sklep z dne 5. 5. 2010 je v smislu določb ZUP sklep o dovolitvi izvršbe iz 290. člena ZUP, ki vsebuje vse sestavine po prvem odstavku tega člena. Glede na to (in ker tožnika prostovoljno obveznosti iz odločbe z dne 2. 6. 2009 nista izpolnila, kar niti ni sporno) je bila dana podlaga, da se opravi upravna izvršba. V sklepu pa sta bila tožnika tudi opozorjena, da bo izvršba po drugi osebi opravljena na njune stroške.
Sodni preizkus višine stroškov izvršbe omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu. Tak obseg preizkusa je stvarno utemeljen ter zagotavlja prepoznanje morebitnih bistvenih kršitev, glede na katere bi odločba, v kateri je odločeno o stroških upravne izvršbe, ne mogla biti pravilna in zakonita.
za odločanje pristojen organ - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopnega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje, sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopnega organa.
Z dohodnino so po določbah 15. člena ZDoh-2 obdavčeni vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, ki jih doseže fizična oseba v davčnem letu, pri čemer se za dohodke šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. V tem smislu – kot vsakršen prejemek in ne zgolj kot dobiček - je razumeti tudi dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zato obdavčitev celotnih prejetih zneskov najemnine ni v nasprotju z načeli davčnega zakona.
Analogna oziroma primerna uporaba zakonskih norm v primeru, ko gre za davčni predpis, načeloma ni dopustna. Zgolj dejstvo, da zakonska ureditev določenega vprašanja ne ureja, pa samo po sebi še ne pomeni kršitve ustavnih določb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Prosilec (tožnik) v obravnavanem primeru prosi za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča, iz katerega izhajajo vsi dokazi, ki jih mora sodišče izvesti. Ker gre za ponovljeni postopek, to pomeni, da je prosilec že v tožbi utemeljil, zakaj je treba tožbi ugoditi, s tem pa je zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - utemeljitev prošnje - notranja nekonsistentnost izpovedb - dokazna ocena - utemeljen strah pred preganjanjem - vpoklic v vojsko - prosilec iz Sirije - pripadnik kurdske narodnosti
Pri izvedbi osebnega razgovora morajo biti okoliščine podajanja odgovorov s strani prosilca čim bolj dokumentirane, zato da dejavnik, da se prosilec je oziroma ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, v oceni (ne)verodostojnosti ni uporabljen na pretirano subjektiven način.
Nekonsistentnost, na katero se je oprla toženka, to je, da bi moral tožnik poznati čas, ko bi se moral zglasiti v vojski, ni bistvena. Poročila o stanju v izvorni državi namreč v zadostni meri izkazujejo, da ima tožnik kot Kurd utemeljen strah pred preganjanjem, do katerega bi verjetno prišlo v primeru vrnitve v Sirijo, kjer bi bil mobiliziran v sirsko vojsko in bi bil preganjan na podlagi političnega prepričanja, ki tožnika odvrača od streljanja proti pripadnikom svojega naroda ali civilnemu prebivalstvu. Gre za dejanje preganjanja iz 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ.
Ker je tožnik Kurd, bi to pomenilo tudi zelo veliko nevarnost, da bi bil v zaporu mučen zaradi narodnostne pripadnosti. Kurdi so namreč v rizičnih skupinah omenjeni pod točkama III. in VI. poročila UNHCR. Na tej podlagi sodišče ocenjuje, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem tudi samo na temelju narodne pripadnosti, neodvisno od dejanja preganjanja iz 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ.
Tožnika sta vedela za zdravstveno in duševno stanje izročevalca (stranke z interesom v tem sporu), ki je v domu, kar pomeni, da sta s tem tudi pristala na stroške morebitne drugačne oskrbe izročevalca, ki zaradi pešanja telesnih in duševnih moči ne bi mogel več zase samostojno skrbeti in mu tudi ne bi bila nudena njegovemu zdravstvenemu in duševnemu stanju primerna oskrba na domu.
DDV - odmera DDV - pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - povezane osebe - subjektivni element - utaja davkov - goljufija
V obravnavani zadevi je sporno, ali je z izpodbijano odločbo tožniku pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1.
Davčna organa sta pravilno ugotavljala, ali gre v predmetni zadevi za zlorabo sistema DDV oz., ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo. Iz načina sklepanja predmetnih poslov je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo utajo davkov. Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oseba s prebivališčem v tujini - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je sodišče po začasni zastopnici naložilo, naj ga imenuje in sicer v roku 30 dni. Ker v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, jo je sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP.
ZUP člen 129, 129/1. ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5.
tujec - dovoljenje za prvo prebivanje - že izdana zavrnilna odločba o isti upravni zadevi - zavrženje vloge
Toženka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v RS zaradi zaposlitve ali dela tujcu, ker je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.