denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - opravljanje dejavnosti državnih organov - prostorski kompleks
Sklepanje zgolj na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne zadostuje za ugotovitev ovire po 32. Členu ZDen, torej da je sporni del nepremičnine zazidano stavbno zemljišče.
Vrnitev nepremičnine ni možna, če nepremičnina služi za dejavnost državnega organa in če bi bila zaradi njene vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec oziroma državni organ ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v takšni meri, da ne bi bilo možno govoriti o njegovem normalnem delovanju. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Zaključek, da bi bila z vrnitvijo parcele okrnjena varnost, bi pomenil, da sporna parcela zaokrožuje prostorski kompleks policijske postaje iz navedenega razloga. Z navedenim razlogom, ki se nanaša na varnost, ki pa je utemeljen le z videonadzorom, pa prvostopenjski organ ni zadostno utemeljil podanosti določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Kolikor je zatrjeval prostorsko kompleksnost z varnostjo, bi moral preizkusiti, ali bi enako lahko dosegel z drugimi oblikami varovanja, za katera pa sporna parcela ne bi bila potrebna.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ob upoštevanju začetka teka roka po petem odstavku 40. člena ZBPP je organ za BPP pravilno zaključil, da je tožnikov predlog za izplačilo nagrade prepozen. Tožnik nima prav, da je rok za vrnitev napotnice pričel teči šele, ko je 15. 5. 2013 prejel odločitev Višjega sodišča o pritožbi, na katero je podal odgovor, saj je rok za vrnitev napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Iz prvega odstavka 40. člena ZBPP namreč ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost. To tudi ne izhaja iz 39. člena ZBPP. Tožnik zato tudi ne more uspeti z ugovorom, da postopek na prvi stopnji sploh še ni končan, saj v tem postopku oddana napotnica vsebuje stroške za opravljeno storitev vložitve odgovora na pritožbo. Ta storitev pa je bila opravljena s tem, ko je tožnik odgovor na pritožbo podal.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
Sklep z dne 5. 5. 2010 je v smislu določb ZUP sklep o dovolitvi izvršbe iz 290. člena ZUP, ki vsebuje vse sestavine po prvem odstavku tega člena. Glede na to (in ker tožnika prostovoljno obveznosti iz odločbe z dne 2. 6. 2009 nista izpolnila, kar niti ni sporno) je bila dana podlaga, da se opravi upravna izvršba. V sklepu pa sta bila tožnika tudi opozorjena, da bo izvršba po drugi osebi opravljena na njune stroške.
Sodni preizkus višine stroškov izvršbe omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu. Tak obseg preizkusa je stvarno utemeljen ter zagotavlja prepoznanje morebitnih bistvenih kršitev, glede na katere bi odločba, v kateri je odločeno o stroških upravne izvršbe, ne mogla biti pravilna in zakonita.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju davčnega organa izhaja predvsem v okoliščinah, ki jih je ugotovil na strani „missing trader“ družbe oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelja spornega računa. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Prosilec (tožnik) v obravnavanem primeru prosi za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča, iz katerega izhajajo vsi dokazi, ki jih mora sodišče izvesti. Ker gre za ponovljeni postopek, to pomeni, da je prosilec že v tožbi utemeljil, zakaj je treba tožbi ugoditi, s tem pa je zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odmera dohodnine
Presoja drugostopnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ, je o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter jo presodil kot zakonito.
Stranka, ki napačno uporabo materialnega zakona uveljavlja v postopku z rednim pravnim sredstvom, ima pravico uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Kasnejše, v drugem postopku zavzeto (drugačno) stališče o uporabi materialnega zakona, zato ne more biti podlaga za odpravo pravnomočne odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku isti organ že presodil za zakonito.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine - sklenitev sodne poravnave
Datum pridobitve kapitala po davčnih predpisih ni enak trenutku pridobitve lastninske pravice. Kot čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.
hišniško stanovanje - pravica uporabe hišniškega stanovanja - nepovratna gotovinska in kreditna sredstva
Toženka je pravilno zaključila, da tožnik ni izkazal, da bi imel pravico do začasne uporabe stanovanja zaradi tega, ker bi opravljal hišniška dela. Presodila je, da tožnik pogojev po 175. a členu SZ-1 ne izpolnjuje. Priznanje pravic tožniku iz 173. člena SZ-1 glede na ugotovljene dejanske okoliščine v obravnavanem primeru (pravica začasne uporabe stanovanja zaradi opravljanja hišniških del nekaj ur dnevno glede na tožnikovo redno zaposlitev za določeno dobo treh mesecev) bi bilo v nasprotju z namenom te določbe, tj. izenačitev pravic hišnikov po 175. a členu SZ-1 s pravicami najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih (173. člen SZ-1) in s pravicami prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom (175. člen SZ-1).
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Zato ni nerazumna razlaga toženke, da je treba 50. člen ZAvMS razlagati tako, kot je zapisan – 109. člen ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjenja in posredovanja posnetkov televizijskih programov za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala. Sedaj jim to nalagata 40. in 41. člen ZAvMS. Ker iste obveznosti ni treba določati v dveh različnih predpisih, je zakonodajalec nomotehnično to izrazil z določbo o prenehanju uporabe prejšnje določbe, tj. 109. člena ZMed.
ZUJF člen 100, 231, 231/2. ZVV člen 15. ZUP člen 175.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pridobivanje dokazil po uradni dolžnosti
Zakonodajalec je pogoje za pridobitev pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev spremenil tako, da jo je namenil vojnim veteranom, ki so socialno ogroženi, to je tistim, ki si sami težko ali sploh ne morejo zagotoviti sredstev za plačilo te pravice.
Upravni organ ima na podlagi 175. člena ZUP v povezavi z 231. členom ZUJF (ugotovitev izpolnjevanja pogojev do plačila zdravstvenih storitev) vsa zakonska pooblastila, da po uradni dolžnosti priskrbi dokazila, v kolikor jih ne priskrbi sama stranka.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode kot posledice poplav - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, kot je izpodbijani, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja zgolj izločeno opremo, ki jo je opredelila kot neupravičeno in višino izločene škode na zalogah, ki jo je prav tako opredelila kot neupravičeno. Ne navede pa, zakaj oziroma na podlagi katerih določb in katerega predpisa šteje izločeno opremo oziroma zaloge za neupravičene. Glede na to, presoja ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
za odločanje pristojen organ - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopnega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje, sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopnega organa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Če je bila BPP odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka BPP v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana. Okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, pa ne pomeni, da se BPP na podlagi prej izdane odločbe o BPP, nadaljuje. Organ za BPP je pravilno zavrgel predlog tožnika za plačilo storitev BPP, zaradi prepozno, to je po izteku roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP, vrnjene napotnice.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oseba s prebivališčem v tujini - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je sodišče po začasni zastopnici naložilo, naj ga imenuje in sicer v roku 30 dni. Ker v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, jo je sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP.
DDV - odmera DDV - pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - povezane osebe - subjektivni element - utaja davkov - goljufija
V obravnavani zadevi je sporno, ali je z izpodbijano odločbo tožniku pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1.
Davčna organa sta pravilno ugotavljala, ali gre v predmetni zadevi za zlorabo sistema DDV oz., ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo. Iz načina sklepanja predmetnih poslov je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo utajo davkov. Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - utemeljitev prošnje - notranja nekonsistentnost izpovedb - dokazna ocena - utemeljen strah pred preganjanjem - vpoklic v vojsko - prosilec iz Sirije - pripadnik kurdske narodnosti
Pri izvedbi osebnega razgovora morajo biti okoliščine podajanja odgovorov s strani prosilca čim bolj dokumentirane, zato da dejavnik, da se prosilec je oziroma ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, v oceni (ne)verodostojnosti ni uporabljen na pretirano subjektiven način.
Nekonsistentnost, na katero se je oprla toženka, to je, da bi moral tožnik poznati čas, ko bi se moral zglasiti v vojski, ni bistvena. Poročila o stanju v izvorni državi namreč v zadostni meri izkazujejo, da ima tožnik kot Kurd utemeljen strah pred preganjanjem, do katerega bi verjetno prišlo v primeru vrnitve v Sirijo, kjer bi bil mobiliziran v sirsko vojsko in bi bil preganjan na podlagi političnega prepričanja, ki tožnika odvrača od streljanja proti pripadnikom svojega naroda ali civilnemu prebivalstvu. Gre za dejanje preganjanja iz 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ.
Ker je tožnik Kurd, bi to pomenilo tudi zelo veliko nevarnost, da bi bil v zaporu mučen zaradi narodnostne pripadnosti. Kurdi so namreč v rizičnih skupinah omenjeni pod točkama III. in VI. poročila UNHCR. Na tej podlagi sodišče ocenjuje, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem tudi samo na temelju narodne pripadnosti, neodvisno od dejanja preganjanja iz 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ.
Tožnika sta vedela za zdravstveno in duševno stanje izročevalca (stranke z interesom v tem sporu), ki je v domu, kar pomeni, da sta s tem tudi pristala na stroške morebitne drugačne oskrbe izročevalca, ki zaradi pešanja telesnih in duševnih moči ne bi mogel več zase samostojno skrbeti in mu tudi ne bi bila nudena njegovemu zdravstvenemu in duševnemu stanju primerna oskrba na domu.
ZUP člen 129, 129/1. ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5.
tujec - dovoljenje za prvo prebivanje - že izdana zavrnilna odločba o isti upravni zadevi - zavrženje vloge
Toženka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v RS zaradi zaposlitve ali dela tujcu, ker je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.