ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9, 67.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti - zahteva za dopolnitev vloge - primerljiv študijski program - izvajanje primerljivega študijskega programa
Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).
Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.
Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.
Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravili zavoda. Direktorja zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače odločeno. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega bo imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Obravnavani javni razpis je bil skladen z določbami ZUJIK, ZZ in Sklepom o ustanovitvi ter da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek. Tožena stranka je prejela tudi predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda. Iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da je bil izbran kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z razpisom.
DDV - obračun DDV - fiktivni računi - neverodostojne listine - navidezni opravljanje dejavnosti - namen utaje DDV
Prvostopenjski organ tožniku ni priznal obračunanega DDV, saj je po opravljenem postopku ugotovil, da gre pri računih, na podlagi katerih je tožnik obračunal DDV, za fiktivne oziroma neverodostojne listine, ki ne temeljijo na resničnih transakcijah, ter gre za navidezno opravljanje dejavnosti.
davčna izvršba - izjava o pobotu - prosti preudarek
Izdaja sklepa o izvršbi ne temelji na petem dostavku 97. člena ZDavP-2, prav tako odločanje po prostem preudarku ni bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. V danem primeru so bili podlaga za odločanje členi 143. in naslednji ZDavP-2, ki davčnemu organu prostega preudarka oz. diskrecijske pravice za odločanje v konkretnem primeru ne omogočajo.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - neupravičeno dodljena brezplačna pravna pomoč
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je bilo o motenju posesti že odločeno. Čim je tako, pri tožnikovi prošnji ne gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna. Tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Uredba Komisije (ES) št. 175/2006 z dne 31. januarja 2006 o določitvi uvoznih dajatev iz žita člen 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba davčnega organa z dne 11. 8. 2008, na čigar ugotovitvah temelji izpodbijani sklep (v povezavi z drugostopno odločbo in sklepom), odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je že iz tega razloga treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Ob oceni organa za BPP v izpodbijani odločbi, da se okoliščine od zavrnilne odločbe, št. Bpp 178/2013 z dne 3. 7. 2013, niso bistveno spremenile (zoper tožnika se (še vedno) vodi kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po prvem odstavku 299. člena KZ-1, ki sodi med lažja kazniva dejanja, zaslišanje izvršiteljev kot prič pa nedvomno ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval, da tožnik potrebuje zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti), je pravilen tudi njegov zaključek, da pogoji za dodelitev BPP niso izpolnjeni glede na 24. člen ZBPP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Ogrožanje finančne zmožnosti države za pokrivanje socialnih in drugih dajatev, med katere spada tudi pravica vojnih veteranov iz 15. člena ZVV, je stvarni razlog za zmanjšanje pravice do plačila zdravstvenih storitev, ki je utemeljena v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.
Tožnik je že dopolnil 55 let in ni prejemnik veteranskega dodatka, niti ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, zato sodišče glede na relevantne določbe ZUJF in ZVV zaključuje, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odklop elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe 76. člena EZ, čeprav je tožnica v dopolnitvi vloge z dne 12. 11. 2013 med ostalimi domnevnimi posledicami odklopa navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
trošarina - plačilo trošarine - galenski izdelek - dejavnost lekarne
Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito naložil plačilo trošarine z obrestmi, ker trošarinski izdelek in sicer nedenaturirani etilni alkohol, ki ga je nabavljal tožnik brez plačila trošarine, ni uporabil kot surovine v okviru svoje dejavnosti za namene iz prve alineje prvega odstavka 44. člena ZTro, saj izdelki niso zdravila v skladu z definicijo zdravil po ZZdr. V danem primeru ne gre za galenski izdelek oziroma za zdravilo, ker niso kumulativno izpolnjeni pogoji: da gre za galenski izdelek, ki je proizveden v galenskem laboratoriju lekarne v skladu z veljavnimi farmakopejkami in je namenjen prodaji na drobno v tej lekarni. Tožniku namreč ni bila izdana odločba o verifikaciji galenskega laboratorija in nima odločbe o lekarniški dejavnosti.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. 50. člen ZAvMS je treba razlagati tako, kot je zapisan – določba 109. člena ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Toženka je zato pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede določbe 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona.
Iz odločbe o pritožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je bila izdana med sodnim postopkom, sledi, da je bilo pritožbi ugodeno, izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje. Odločbe, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, ni več, zato na pravni položaj tožnika več ne učinkuje. Iz istega razloga tudi več ne posega v tožnikove pravice in pravna pričakovanja, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. To pomeni, da procesna predpostavka za odločanje o tožbi iz 6. točke 36. člena ZUS-1 ni (več) izpolnjena in da zato upravni spor ni (več) dopusten.
identifikacija za namene DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - izdaja računov povezanih osebi
V konkretni zadevi gre za navidezno opravljanje dejavnosti, katerih izključni namen je bila izvedba utaje DDV po principu odbitka vstopnega DDV, ki je bil na izdanih računih zaračunan, vendar ne plačan, ter da so izdani računi s strani tožnika fiktivne oz. neverodostojne listine, saj ne temeljijo na resničnih transakcijah. Tožnik je namreč izdal račune povezani osebi, na katerih je izkazal izstopni DDV, pri čemer je tožnik zaprosil za odlog plačila tega DDV, povezana oseba pa je na teh računih izkazani DDV uveljavljala kot vstopni DDV ter izkazovala presežek DDV.
Povezanost subjektov sicer ni pogoj za sklepanje o navideznosti pravnih poslov, vendar je to okoliščina, ki toliko bolj kaže na možnost delovanja z namenom dosege cilja, ki je v zlorabi sistema DDV. V konkretni zadevi je po presoji sodišča navedeni cilj izkazan, saj gre za isto fizično osebo, ki je pri omenjenih transakcijah nastopala v vseh treh povezanih osebah in je brez dvoma delovala v cilju zlorabe sistema DDV.
ZPotK-1 člen 10, 10/2, 34, 34/2, 34/7, 34/7-7. ZIN člen 16.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - podatki o kreditojemalcu
Podatek o potrošniku je bistven za izvajanje učinkovitega nadzora, ker pa obseg nadzora izhaja iz zakona in se nanaša tudi na izvrševanje dolžnosti kreditojemalca do konkretnega potrošnika, je bilo nepotrebno, da inšpektor tožnici izkaže, da nadzor opravlja zaradi zaščite pravic potrošnikov. Tožnica nepodreditve odredbi inšpektorja ne more opravičevati z varstvom potrošnikom in njihove zasebnosti tudi zato, ker določba 16. člena ZIN nalaga inšpektorju varovanje tajnosti, s katero se seznani pri inšpekcijskem pregledu. Tožnica bi morala predložiti kreditne pogodbe, ki bi vsebovale tudi podatke o kreditojemalcu.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja telekomunikacijskega omrežja - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri odločanju o dovolitvi obremenitve nepremičnine tožnice s služnostjo v javno korist ugotovil in upošteval vse zakonske pogoje po 79. členu ZEKom. Vsebina omejitve lastninske pravice, torej gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, mora biti načrtovana in izkazana na način, da je možno v tem okviru ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje o ustanovitvi služnosti. V konkretnem primeru se ne da preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena ZEKom, ki jih mora ugotoviti in upoštevati prvostopenjski organ pri odločanju o ustanovitvi služnosti, da je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in da je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
ZKGZ člen 8, 10, 10/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUKD-1 člen 6.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo zborničnega prispevka - pravna oseba - podatki iz uradnih evidenc
Tožniku je bil zbornični prispevek pravilno odmerjen kot osebi iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZKGZ, to je kot pravni osebi, ki ni oseba javnega prava ter je lastnica kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, in ki je glede na 8. člen ZKGZ član zbornice. Za take osebe po prvem odstavku 23. člena ZKGZ velja, da so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. Za obveznega člana šteje po samem zakonu, ker je zasebna pravna oseba in ker je po uradnih podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige lastnik kmetijskih zemljišč.
Z dohodnino so po določbah 15. člena ZDoh-2 obdavčeni vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, ki jih doseže fizična oseba v davčnem letu, pri čemer se za dohodke šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. V tem smislu – kot vsakršen prejemek in ne zgolj kot dobiček - je razumeti tudi dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zato obdavčitev celotnih prejetih zneskov najemnine ni v nasprotju z načeli davčnega zakona.
Analogna oziroma primerna uporaba zakonskih norm v primeru, ko gre za davčni predpis, načeloma ni dopustna. Zgolj dejstvo, da zakonska ureditev določenega vprašanja ne ureja, pa samo po sebi še ne pomeni kršitve ustavnih določb.
mediji - strokovni nadzor izvajanja programskih zahtev - pristojnost izvajanja nadzora - delež slovenskih avdiovizualnih del
Toženka je pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona. Ta določba ZMed namreč ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.