ZUS-1 v 34. členu določa, da lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožbo umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odmera dohodnine
Presoja drugostopnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ, je o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter jo presodil kot zakonito.
Stranka, ki napačno uporabo materialnega zakona uveljavlja v postopku z rednim pravnim sredstvom, ima pravico uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Kasnejše, v drugem postopku zavzeto (drugačno) stališče o uporabi materialnega zakona, zato ne more biti podlaga za odpravo pravnomočne odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku isti organ že presodil za zakonito.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. 50. člen ZAvMS je treba razlagati tako, kot je zapisan – določba 109. člena ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Toženka je zato pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede določbe 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja telekomunikacijskega omrežja - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri odločanju o dovolitvi obremenitve nepremičnine tožnice s služnostjo v javno korist ugotovil in upošteval vse zakonske pogoje po 79. členu ZEKom. Vsebina omejitve lastninske pravice, torej gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, mora biti načrtovana in izkazana na način, da je možno v tem okviru ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje o ustanovitvi služnosti. V konkretnem primeru se ne da preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena ZEKom, ki jih mora ugotoviti in upoštevati prvostopenjski organ pri odločanju o ustanovitvi služnosti, da je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in da je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - opravljanje dejavnosti državnih organov - prostorski kompleks
Sklepanje zgolj na izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne zadostuje za ugotovitev ovire po 32. Členu ZDen, torej da je sporni del nepremičnine zazidano stavbno zemljišče.
Vrnitev nepremičnine ni možna, če nepremičnina služi za dejavnost državnega organa in če bi bila zaradi njene vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec oziroma državni organ ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v takšni meri, da ne bi bilo možno govoriti o njegovem normalnem delovanju. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Zaključek, da bi bila z vrnitvijo parcele okrnjena varnost, bi pomenil, da sporna parcela zaokrožuje prostorski kompleks policijske postaje iz navedenega razloga. Z navedenim razlogom, ki se nanaša na varnost, ki pa je utemeljen le z videonadzorom, pa prvostopenjski organ ni zadostno utemeljil podanosti določbe 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Kolikor je zatrjeval prostorsko kompleksnost z varnostjo, bi moral preizkusiti, ali bi enako lahko dosegel z drugimi oblikami varovanja, za katera pa sporna parcela ne bi bila potrebna.
ZUJF člen 100, 231, 231/2. ZVV člen 15. ZUP člen 175.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pridobivanje dokazil po uradni dolžnosti
Zakonodajalec je pogoje za pridobitev pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev spremenil tako, da jo je namenil vojnim veteranom, ki so socialno ogroženi, to je tistim, ki si sami težko ali sploh ne morejo zagotoviti sredstev za plačilo te pravice.
Upravni organ ima na podlagi 175. člena ZUP v povezavi z 231. členom ZUJF (ugotovitev izpolnjevanja pogojev do plačila zdravstvenih storitev) vsa zakonska pooblastila, da po uradni dolžnosti priskrbi dokazila, v kolikor jih ne priskrbi sama stranka.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Zato ni nerazumna razlaga toženke, da je treba 50. člen ZAvMS razlagati tako, kot je zapisan – 109. člen ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjenja in posredovanja posnetkov televizijskih programov za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala. Sedaj jim to nalagata 40. in 41. člen ZAvMS. Ker iste obveznosti ni treba določati v dveh različnih predpisih, je zakonodajalec nomotehnično to izrazil z določbo o prenehanju uporabe prejšnje določbe, tj. 109. člena ZMed.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ob upoštevanju začetka teka roka po petem odstavku 40. člena ZBPP je organ za BPP pravilno zaključil, da je tožnikov predlog za izplačilo nagrade prepozen. Tožnik nima prav, da je rok za vrnitev napotnice pričel teči šele, ko je 15. 5. 2013 prejel odločitev Višjega sodišča o pritožbi, na katero je podal odgovor, saj je rok za vrnitev napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Iz prvega odstavka 40. člena ZBPP namreč ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost. To tudi ne izhaja iz 39. člena ZBPP. Tožnik zato tudi ne more uspeti z ugovorom, da postopek na prvi stopnji sploh še ni končan, saj v tem postopku oddana napotnica vsebuje stroške za opravljeno storitev vložitve odgovora na pritožbo. Ta storitev pa je bila opravljena s tem, ko je tožnik odgovor na pritožbo podal.
DDV - obračun DDV - fiktivni računi - neverodostojne listine - navidezni opravljanje dejavnosti - namen utaje DDV
Prvostopenjski organ tožniku ni priznal obračunanega DDV, saj je po opravljenem postopku ugotovil, da gre pri računih, na podlagi katerih je tožnik obračunal DDV, za fiktivne oziroma neverodostojne listine, ki ne temeljijo na resničnih transakcijah, ter gre za navidezno opravljanje dejavnosti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine - sklenitev sodne poravnave
Datum pridobitve kapitala po davčnih predpisih ni enak trenutku pridobitve lastninske pravice. Kot čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Iz odločbe o pritožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je bila izdana med sodnim postopkom, sledi, da je bilo pritožbi ugodeno, izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje. Odločbe, ki jo tožnik izpodbija s tožbo, ni več, zato na pravni položaj tožnika več ne učinkuje. Iz istega razloga tudi več ne posega v tožnikove pravice in pravna pričakovanja, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. To pomeni, da procesna predpostavka za odločanje o tožbi iz 6. točke 36. člena ZUS-1 ni (več) izpolnjena in da zato upravni spor ni (več) dopusten.
Uredba Komisije (ES) št. 175/2006 z dne 31. januarja 2006 o določitvi uvoznih dajatev iz žita člen 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba davčnega organa z dne 11. 8. 2008, na čigar ugotovitvah temelji izpodbijani sklep (v povezavi z drugostopno odločbo in sklepom), odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je že iz tega razloga treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Ob oceni organa za BPP v izpodbijani odločbi, da se okoliščine od zavrnilne odločbe, št. Bpp 178/2013 z dne 3. 7. 2013, niso bistveno spremenile (zoper tožnika se (še vedno) vodi kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po prvem odstavku 299. člena KZ-1, ki sodi med lažja kazniva dejanja, zaslišanje izvršiteljev kot prič pa nedvomno ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval, da tožnik potrebuje zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti), je pravilen tudi njegov zaključek, da pogoji za dodelitev BPP niso izpolnjeni glede na 24. člen ZBPP.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode kot posledice poplav - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Sklep, kot je izpodbijani, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja zgolj izločeno opremo, ki jo je opredelila kot neupravičeno in višino izločene škode na zalogah, ki jo je prav tako opredelila kot neupravičeno. Ne navede pa, zakaj oziroma na podlagi katerih določb in katerega predpisa šteje izločeno opremo oziroma zaloge za neupravičene. Glede na to, presoja ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
ZKGZ člen 8, 10, 10/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUKD-1 člen 6.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo zborničnega prispevka - pravna oseba - podatki iz uradnih evidenc
Tožniku je bil zbornični prispevek pravilno odmerjen kot osebi iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZKGZ, to je kot pravni osebi, ki ni oseba javnega prava ter je lastnica kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, in ki je glede na 8. člen ZKGZ član zbornice. Za take osebe po prvem odstavku 23. člena ZKGZ velja, da so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. Za obveznega člana šteje po samem zakonu, ker je zasebna pravna oseba in ker je po uradnih podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige lastnik kmetijskih zemljišč.
hišniško stanovanje - pravica uporabe hišniškega stanovanja - nepovratna gotovinska in kreditna sredstva
Toženka je pravilno zaključila, da tožnik ni izkazal, da bi imel pravico do začasne uporabe stanovanja zaradi tega, ker bi opravljal hišniška dela. Presodila je, da tožnik pogojev po 175. a členu SZ-1 ne izpolnjuje. Priznanje pravic tožniku iz 173. člena SZ-1 glede na ugotovljene dejanske okoliščine v obravnavanem primeru (pravica začasne uporabe stanovanja zaradi opravljanja hišniških del nekaj ur dnevno glede na tožnikovo redno zaposlitev za določeno dobo treh mesecev) bi bilo v nasprotju z namenom te določbe, tj. izenačitev pravic hišnikov po 175. a členu SZ-1 s pravicami najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih (173. člen SZ-1) in s pravicami prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom (175. člen SZ-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odklop elektrike
Toženka pri presoji razumnosti vlaganja odškodninske tožbe zaradi popolne ustavitve dobave energije (odklopa) ni upoštevala določbe 76. člena EZ, čeprav je tožnica v dopolnitvi vloge z dne 12. 11. 2013 med ostalimi domnevnimi posledicami odklopa navedla, da naj bi se dojenček zaradi mraza, ki da je bil posledica odklopa, prehladil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
Če je bila BPP odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka BPP v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana. Okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, pa ne pomeni, da se BPP na podlagi prej izdane odločbe o BPP, nadaljuje. Organ za BPP je pravilno zavrgel predlog tožnika za plačilo storitev BPP, zaradi prepozno, to je po izteku roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP, vrnjene napotnice.