ZDen člen 25, 26. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - vlaganje v denacionalizirano stanovanje - povrnitev vlaganj - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravočasnost zahtevka - izločitev uradne osebe
Rok iz 26. člena ZDen-B, ki se nanaša na uveljavitev materialne pravice, to je povrnitve vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, s katerimi je bila povečana njena vrednost (25. člen ZDen) oziroma odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti denacionalizirane nepremičnine (26. člen Zden), je materialni rok in prekluzivni, s pretekom katerega materialna pravica preneha in ni podaljšljiv ter ga mora organ upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeni 60-dnevni rok je po določbi 26. člena ZDen-B tekel od uveljavitve tega zakona, to je od 7. 11. 1998 ter se je tako iztekel 5. 1. 1999. Pravilno je zato pravno stališče prvostopenjskega organa, da je po izteku tega roka vložena zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino oziroma za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine, če se nanaša na denacionalizacijski postopek, ki do uveljavitve ZDen-B še ni bil pravnomočno končan, prepozna.
Sklep, s katerim je odločeno o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev uradne osebe, pa ni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato ga s tožbo v upravnem sporu samostojno ni mogoče izpodbijati ter je tožbo zoper tak sklep treba zavreči.
Fizične osebe lahko povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev in v celoti, če je izpolnjen pogoj glede povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj. Zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine. Povedano drugače, po tej določbi ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Vlagatelji v denacionalizirana stanovanja niso omejeni z razliko med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in ob vračanju.
Prvostopenjski organ je v obravnavani zadevi napačno opredelil nalogo postavljenemu izvedencu, za katerega tožnik predujma ni založil. Posledično, zaradi napačne razlage materialnega prava, tudi ni pravilno presodil v spis podanih dokazil, tudi obeh izvedeniških mnenj.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5, 259, 259/1, 260. ZDavP-2 člen 260, 260/1. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davčna oprostitev - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - preprečevanje dvojnega obdavčevanja - uporaba mednarodne pogodbe - uveljavljanje ugodnosti po Konvenciji - dohodek iz dejavnosti po programu kulturnega sodelovanja - financiranje gostovanja
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka med Slovenijo in Rusko Federacijo so podani le, če je, poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja, obisk izkazan in v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidenstva nastopajočega izvajalca. Financiranje iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije se nanaša izključno na financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici. Nanaša se na stroške prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov, vezanih na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici, ne pa tudi na financiranje stroškov priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije. To dejstvo mora biti z listinskimi dokazili (in torej ne zgolj z omenjenim potrdilom) tudi izkazano. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena Konvencije.
Predmet upravnega spora je presoja zakonitosti odločitve o zahtevku za oprostitev davka na podlagi določb Konvencije in ne obveznost obračuna in plačila davčnega odtegljaja po določbi 5. točke prvega odstavka 70. člena Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Vprašanje višine davčne osnove bi bilo za odločitev v zadevi relevantno šele po tem, ko bi se ugotovilo, da so pogoji za davčno oprostitev po Konvenciji podani.
upravni spor - dopustnost tožbe - litispendenca - zavrženje tožbe
Tožnik je zoper isto toženo stranko in zoper isto odločbo predhodno vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri je podal popolnoma enak tožbeni predlog kot v tej tožbi. Sodišče je v navedeni zadevi tožbo že tudi poslalo v odgovor toženi stranki. S tem je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi oziroma o istem tožbenem zahtevku. Sodišče je zato ob primerni uporabi določil 189. člena in 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZDavP-2 člen 175, 175/1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-4.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Z upoštevanjem tožnikovih stališč glede dopustnosti uveljavljanja spornosti zarubljene terjatve v postopku bi prišlo do nezakonitega podvajanja pravnih sredstev. Ali je dolžnik imel veljavno terjatev do dolžnikovega dolžnika, se je ugotavljalo v postopku izvršbe zoper dolžnika. V tem postopku je tožnica vložila ugovor, o katerem je bilo tudi odločeno. Sporno tudi ni, da se je ugovor nanašal na presojo obsoja sporne terjatve, ki naj bi jo dolžnica imela do tožnika.
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-21, 16, 16/3, 51, 51/1, 51/2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - razpolaganje z nepremičninami
Prepoved iz 88. člena ZDen preprečuje, da bi zaradi razpolaganja z nepremičnino, za katero obstoji dolžnost vrnitve, prišlo do ovire za vračanje tega premoženja v naravi zaradi lastninske pravice fizičnih ali civilnopravnih oseb. Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda že konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. 88. člen ZDen učinkovanje določbe veže glede na trenutek vložene zahteve za denacionalizacijo (da kolikor je zahteva za denacionalizacijo vložena po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, določba drugega odstavka 88. člena ZDen nima ničnostnega učinka).
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - pravica do povračila stroškov - zavrnitev predloga za povračilo stroškov
Stroški, ki so nastali, preden je nastopilo skrbniško razmerje, ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer. Toženka je glede na to, da se vsi navedeni stroški nanašajo na obdobje pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ravnala pravilno, ko je stroškovni zahtevek na podlagi 196. člena ZZZDR s 1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila. Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika in šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer.
sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje izvršilnega naslova - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja, ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil.
ZDavP-2 člen 267, 267/6, 271. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev pravil postopka
Zatrjevana (absolutna) bistvena kršitev pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, ni podana. Izrek odmerne odločbe res ne vsebuje davčne stopnje, zato pa je stopnja razvidna iz njene obrazložitve. Glede na vsebino obrazložitve je mogoče preizkusiti tako izračun davčne stopnje kot tudi izračun davčne obveznosti.
Pri posebni olajšavi za vzdrževane družinske člane gre za davčno ugodnost. Rok za njeno uveljavljanje materialen in s tem prekluziven ter da ga zato ni mogoče podaljšati. Tožnik po nespornih podatkih spisov napovedi za odmero dohodnine ni vložil, posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana – hčer pa je prvič uveljavljal v izjavi, ki jo je dal ob seznanitvi z odločbo, izdano družbi A. d.o.o. in nato znova v pritožbi zoper prvo izdano odmerno odločbo, kar pomeni, da za priznanje zahtevane olajšave ni pogojev.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov kot je bilo v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da sta skupaj z ženo lastnika vsak po 32 vrednostnih papirjev. To dejstvo je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenega ugovora, da gre za nič vredne delnice, na katere je enostavno pozabil, ker na to nima pravne podlage.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev o pritožbi - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku 25. člena ZUS. V obravnavanem primeru s pritožbeno odločbo ni bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici. Zoper odločitev prvostopenjskega organa bo ponovno dovoljena pritožba. Zato je sodišče pri razlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1 upoštevalo, da je tak pravni položaj podoben položaju v primerih ustavitve postopka po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1.