brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obrazložitev izpodbijane odločbe je nasprotju z listinami v spisu in se zato pravilnosti odločitve ne da preizkusiti. Glede na predložene dokazne listine tožbi (Lastninski list in izpis o lastništvu GURS, izpis iz portala Prostor), ki izkazujejo drugačno dejansko stanje glede lastništva in vrednosti spornih nepremičnin, je utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka glede na to, da obstajata dve katastrski občini z istimi imenom, morebiti nepravilno upoštevala vrednosti parcelnih številk 171/0 in 190/1.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - zavrnitev soglasja - končni odjemalec - sprememba soglasja - sprememba odjemne skupine odjemalcev
Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu, zato je organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil.
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-21, 16, 16/3, 51, 51/1, 51/2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - razpolaganje z nepremičninami
Prepoved iz 88. člena ZDen preprečuje, da bi zaradi razpolaganja z nepremičnino, za katero obstoji dolžnost vrnitve, prišlo do ovire za vračanje tega premoženja v naravi zaradi lastninske pravice fizičnih ali civilnopravnih oseb. Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda že konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. 88. člen ZDen učinkovanje določbe veže glede na trenutek vložene zahteve za denacionalizacijo (da kolikor je zahteva za denacionalizacijo vložena po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, določba drugega odstavka 88. člena ZDen nima ničnostnega učinka).
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-7, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na določbo 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre bi moral organ za BPP v postopku dodelitve BPP tožnici ugotoviti, ali gre v primeru dveh poslovnih prostorov za premoženje, ki se po določbi ZSVarPre ne upošteva. V zvezi s tem bi moral tožnico pozvati na izjasnitev in predložitev ustreznih morebitnih dokazov in nato, glede na ugotovitve postopka, o zadevi odločiti.
ZDen člen 25, 26. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - vlaganje v denacionalizirano stanovanje - povrnitev vlaganj - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravočasnost zahtevka - izločitev uradne osebe
Rok iz 26. člena ZDen-B, ki se nanaša na uveljavitev materialne pravice, to je povrnitve vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, s katerimi je bila povečana njena vrednost (25. člen ZDen) oziroma odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti denacionalizirane nepremičnine (26. člen Zden), je materialni rok in prekluzivni, s pretekom katerega materialna pravica preneha in ni podaljšljiv ter ga mora organ upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeni 60-dnevni rok je po določbi 26. člena ZDen-B tekel od uveljavitve tega zakona, to je od 7. 11. 1998 ter se je tako iztekel 5. 1. 1999. Pravilno je zato pravno stališče prvostopenjskega organa, da je po izteku tega roka vložena zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino oziroma za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine, če se nanaša na denacionalizacijski postopek, ki do uveljavitve ZDen-B še ni bil pravnomočno končan, prepozna.
Sklep, s katerim je odločeno o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev uradne osebe, pa ni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato ga s tožbo v upravnem sporu samostojno ni mogoče izpodbijati ter je tožbo zoper tak sklep treba zavreči.
ZVO-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 7, 8. ZUS-1 člen 5, 5/4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - po izteku roka sprejet sklep - tožba v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Zgolj zamuda roka, določenega v 8. členu Uredbe o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ali da bi bil zaradi tega izpodbijani sklep nezakonit.
V 17. alinei I. točke Sklepa je vlada določila ceno za osnovo vodnih povračil za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila za leto 2010. Navedena alinea ne določa meril za oblikovanje cene, zato ni predpis ali splošen akt, ki bi ga lahko presojalo sodišče v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 56, 96, 99, 99/1, 418, 418/3. URS člen 2, 33, 155.
vračilo davka - obračun obresti - obresti od preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - za odločanje relevantni predpis - neprava retroaktivnost
Po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 so obresti, ki jih odmeri davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno. S pojmom davek so mišljene tudi neupravičeno odmerjene in plačane zamudne obresti.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 po svoji vsebini niso zamudne obresti. Organ, ki je na podlagi odmerne odločbe naložil plačilo davka, ki se je kasneje izkazal za preveč ali neopravičeno odmerjenega, do dneva te ugotovitve ni bil v zamudi z vračilom davka. Za omenjeni davek je obstajala zakonita podlaga vse do trenutka odprave oziroma spremembe odmerne odločbe. Skladno z ZDavP-2 organ dolguje od dneva plačila neopravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti. Za vračanje davka se praviloma uporabljajo določbe zakona, ki veljajo oziroma se uporabljajo v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka. Ker je v času izpodbijane odločbe veljal ZDavP-2, je pravilna odločitev, da se pri odločanju o zahtevku uporabi prvi odstavek 99. člena in se obresti obračunajo po 96. členu ZDavP-2.
Z določbami ZDavP-2, na katerih temelji izpodbijana odločba, v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil nedopusten ali nesorazmeren.
ZDavP-2 člen 267, 267/6, 271. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev pravil postopka
Zatrjevana (absolutna) bistvena kršitev pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, ni podana. Izrek odmerne odločbe res ne vsebuje davčne stopnje, zato pa je stopnja razvidna iz njene obrazložitve. Glede na vsebino obrazložitve je mogoče preizkusiti tako izračun davčne stopnje kot tudi izračun davčne obveznosti.
Pri posebni olajšavi za vzdrževane družinske člane gre za davčno ugodnost. Rok za njeno uveljavljanje materialen in s tem prekluziven ter da ga zato ni mogoče podaljšati. Tožnik po nespornih podatkih spisov napovedi za odmero dohodnine ni vložil, posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana – hčer pa je prvič uveljavljal v izjavi, ki jo je dal ob seznanitvi z odločbo, izdano družbi A. d.o.o. in nato znova v pritožbi zoper prvo izdano odmerno odločbo, kar pomeni, da za priznanje zahtevane olajšave ni pogojev.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov kot je bilo v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da sta skupaj z ženo lastnika vsak po 32 vrednostnih papirjev. To dejstvo je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenega ugovora, da gre za nič vredne delnice, na katere je enostavno pozabil, ker na to nima pravne podlage.
Za dohodnino od obresti in za dohodnino od dividend se izdajo posebne odmerne odločbe. Ob izdanih in pravnomočnih odmernih odločbah in ob obstoječi in veljavni podlagi za plačilo dohodnine od obresti ni mogoče zahtevati njenega vračila, posledično pa tudi ni mogoče uveljavljati prenehanja obstoječe (in izvršene) obveznosti iz odločbe (na način pobotanja) s tem, da se zaradi plačila dohodnine od obresti zmanjša oziroma kar ukine obveznost plačila dohodnine od dividend. Glede že izdanih in pravnomočnih odmernih odločb se lahko uporabijo le izredna pravna sredstva, ni pa mogoče njihove (naknadno ugotovljene) nepravilnosti oziroma nezakonitosti ter posledično vračila davka uveljavljati v pritožbi zoper drugo vrsto odločbe.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev o pritožbi - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku 25. člena ZUS. V obravnavanem primeru s pritožbeno odločbo ni bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici. Zoper odločitev prvostopenjskega organa bo ponovno dovoljena pritožba. Zato je sodišče pri razlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1 upoštevalo, da je tak pravni položaj podoben položaju v primerih ustavitve postopka po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1.