sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje izvršilnega naslova - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja, ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik ne zatrjuje, da je naloženo obveznost izpolnil.
Fizične osebe lahko povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev in v celoti, če je izpolnjen pogoj glede povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj. Zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine. Povedano drugače, po tej določbi ZDen povračilo vlaganj fizičnim osebam ni omejeno z višino povečanja vrednosti nepremičnine. Bistveno je le, da gre za vlaganja, ki so vrednost nepremičnine dejansko povečala. Vlagatelji v denacionalizirana stanovanja niso omejeni z razliko med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in ob vračanju.
Prvostopenjski organ je v obravnavani zadevi napačno opredelil nalogo postavljenemu izvedencu, za katerega tožnik predujma ni založil. Posledično, zaradi napačne razlage materialnega prava, tudi ni pravilno presodil v spis podanih dokazil, tudi obeh izvedeniških mnenj.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev na strani upravičenca
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, se tožnik ni odzval na pozive odvetnika, naj mu dostavi ustrezno dokumentacijo v zvezi z zadevo. Poleg tega se je tudi izmikal osebnemu srečanju z odvetnikom. Tožnik je tako sam povzročil, da sodelovanja s postavljenim odvetnikom ni bilo mogoče korektno vzpostaviti.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - pravica do povračila stroškov - zavrnitev predloga za povračilo stroškov
Stroški, ki so nastali, preden je nastopilo skrbniško razmerje, ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer. Toženka je glede na to, da se vsi navedeni stroški nanašajo na obdobje pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ravnala pravilno, ko je stroškovni zahtevek na podlagi 196. člena ZZZDR s 1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila. Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika in šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - daljša bolezen - tožbena novota
Predloženo zdravniško spričevalo z dne 20. 9. 2013 po mnenju sodišča ne izkazujejo bistvenega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja (daljše bolezni) v mesecu juniju 2013. Takšno presojo potrjuje dejstvo, da je tožnica tudi sicer v tem mesecu opravila vrsto drugih predpisanih študijskih obveznosti oziroma izpitov.
ZDavP-2 člen 175, 175/1. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-4.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Z upoštevanjem tožnikovih stališč glede dopustnosti uveljavljanja spornosti zarubljene terjatve v postopku bi prišlo do nezakonitega podvajanja pravnih sredstev. Ali je dolžnik imel veljavno terjatev do dolžnikovega dolžnika, se je ugotavljalo v postopku izvršbe zoper dolžnika. V tem postopku je tožnica vložila ugovor, o katerem je bilo tudi odločeno. Sporno tudi ni, da se je ugovor nanašal na presojo obsoja sporne terjatve, ki naj bi jo dolžnica imela do tožnika.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga
Predlog za obnovo postopka je časovno omejen. Za predlaganje obnove postopka in za začetek postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let. Tožnica zmotno meni, da zanjo velja le subjektivni rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki ga je spoštovala in predlog za obnovo postopka vložila v enem mesecu, odkar je izvedela, da je bila odločba izdana. V četrtem odstavku 263. člena ZUP je izrecno določeno, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Objektivni rok treh let torej veže tudi predlagatelja.
Ker je za odločanje o obnovi postopka pristojen tisti organ, ki je odločbo izdal, ponovno odločanje iste osebe ne more predstavljati kršitve pravil postopka.
ZDen člen 25, 26. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - vlaganje v denacionalizirano stanovanje - povrnitev vlaganj - zahtevek za povrnitev vlaganj - pravočasnost zahtevka - izločitev uradne osebe
Rok iz 26. člena ZDen-B, ki se nanaša na uveljavitev materialne pravice, to je povrnitve vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, s katerimi je bila povečana njena vrednost (25. člen ZDen) oziroma odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti denacionalizirane nepremičnine (26. člen Zden), je materialni rok in prekluzivni, s pretekom katerega materialna pravica preneha in ni podaljšljiv ter ga mora organ upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeni 60-dnevni rok je po določbi 26. člena ZDen-B tekel od uveljavitve tega zakona, to je od 7. 11. 1998 ter se je tako iztekel 5. 1. 1999. Pravilno je zato pravno stališče prvostopenjskega organa, da je po izteku tega roka vložena zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino oziroma za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine, če se nanaša na denacionalizacijski postopek, ki do uveljavitve ZDen-B še ni bil pravnomočno končan, prepozna.
Sklep, s katerim je odločeno o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev uradne osebe, pa ni sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato ga s tožbo v upravnem sporu samostojno ni mogoče izpodbijati ter je tožbo zoper tak sklep treba zavreči.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in cenitev, na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava, ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena Zakona o dohodnini.
evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - katastrska meja
Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Po določbi 6. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN mora geodetska uprava zavrniti zahtevo za evidentiranje urejene meje, če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru, kar pomeni tudi, da morajo iz elaborata izhajati podatki, ki so bili podlaga za s strani geometra pokazano mejo. Enako bi izhajalo iz 8. točke. Ker prvostopni organ ni ustrezno preveril elaborata (pravilnosti njegove sestave in vsebine), ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na soglasje o strinjanju s potekom meje, ki ga je podal tožničin pooblaščenec in solastnik parcele.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev o pritožbi - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena. Če pa se postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku 25. člena ZUS. V obravnavanem primeru s pritožbeno odločbo ni bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici. Zoper odločitev prvostopenjskega organa bo ponovno dovoljena pritožba. Zato je sodišče pri razlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1 upoštevalo, da je tak pravni položaj podoben položaju v primerih ustavitve postopka po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1.