upravni spor - dopustnost tožbe - litispendenca - zavrženje tožbe
Tožnik je zoper isto toženo stranko in zoper isto odločbo predhodno vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri je podal popolnoma enak tožbeni predlog kot v tej tožbi. Sodišče je v navedeni zadevi tožbo že tudi poslalo v odgovor toženi stranki. S tem je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi oziroma o istem tožbenem zahtevku. Sodišče je zato ob primerni uporabi določil 189. člena in 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obrazložitev izpodbijane odločbe je nasprotju z listinami v spisu in se zato pravilnosti odločitve ne da preizkusiti. Glede na predložene dokazne listine tožbi (Lastninski list in izpis o lastništvu GURS, izpis iz portala Prostor), ki izkazujejo drugačno dejansko stanje glede lastništva in vrednosti spornih nepremičnin, je utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka glede na to, da obstajata dve katastrski občini z istimi imenom, morebiti nepravilno upoštevala vrednosti parcelnih številk 171/0 in 190/1.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je bila zavrnjena vloga tožnika za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov, je bila tožniku nesporno vročena 13. 9. 2012, to pomeni, da je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel dne 28. 9. 2012, kot to pravilno navaja tudi prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu. Glede na to, da je tožnik pritožbo nesporno vložil 1. 10. 2012, to pomeni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel. Rok za vložitev pritožbe je namreč zakonski procesni rok, saj je predpisan z zakonom, pri čemer ga organ, ki vodi postopek, ne more spreminjati in je nepodaljšljiv.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - zavrnitev soglasja - končni odjemalec - sprememba soglasja - sprememba odjemne skupine odjemalcev
Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu, zato je organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ko so prisilne narave.
ZJC člen 68. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 129, 129/1, 129/1-1.
ukrep inšpektorja za promet - javna cesta - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - oddaljenost objekta od roba vozišča - soglasje Direkcije RS za ceste
Sporni oglaševalski napis je bil postavljen cca 6,0 m od roba vozišča glavne (državne) ceste in v naselju, kot to izhaja iz inšpekcijskega zapisnika. Glede na navedeno, je za njegovo postavitev zadostovalo zgolj soglasje občine, ki ga je tožeča stranka tudi pridobila, ni pa bilo treba pridobiti soglasja Direkcije Republike Slovenije za ceste.
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-21, 16, 16/3, 51, 51/1, 51/2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - razpolaganje z nepremičninami
Prepoved iz 88. člena ZDen preprečuje, da bi zaradi razpolaganja z nepremičnino, za katero obstoji dolžnost vrnitve, prišlo do ovire za vračanje tega premoženja v naravi zaradi lastninske pravice fizičnih ali civilnopravnih oseb. Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda že konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. 88. člen ZDen učinkovanje določbe veže glede na trenutek vložene zahteve za denacionalizacijo (da kolikor je zahteva za denacionalizacijo vložena po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, določba drugega odstavka 88. člena ZDen nima ničnostnega učinka).
dovoljenje za začasno prebivanje - ponovne prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - nespremenjena pravna in dejanska podlaga odločitve - zavrženje prošnje
O tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je bilo že odločeno z odločbo št. 214-28/2013 dne 21. 2. 2013. Ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira zahtevek, nista spremenila, je tožena stranka predmetno tožnikovo vlogo pravilno zavrgla na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravnosodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov kot je bilo v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da sta skupaj z ženo lastnika vsak po 32 vrednostnih papirjev. To dejstvo je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe. Sodišče tako ne more upoštevati tožbenega ugovora, da gre za nič vredne delnice, na katere je enostavno pozabil, ker na to nima pravne podlage.
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in ki jih je komisija ocenila kot primerne, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev. V izpodbijani odločbi toženki tako ni bilo potrebno navajati razlogov za neizbiro drugih kandidatov oziroma navesti utemeljitve zakaj oziroma v čem je bila imenovana kandidatka boljša izbira od tožnika. Bistveno namreč je, da je bil predmetni javni razpis objavljen v javno dostopnem mediju, v tem primeru na javni spletni strani Zavoda, tožnik pa, v tožbi ni izkazal, da je bil prav zaradi objave na spletni strani Zavoda prizadet v svojih pravicah.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-7, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na določbo 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre bi moral organ za BPP v postopku dodelitve BPP tožnici ugotoviti, ali gre v primeru dveh poslovnih prostorov za premoženje, ki se po določbi ZSVarPre ne upošteva. V zvezi s tem bi moral tožnico pozvati na izjasnitev in predložitev ustreznih morebitnih dokazov in nato, glede na ugotovitve postopka, o zadevi odločiti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zavrnitev vloge - zavrženje vloge
Tožeča stranka je zamudila materialni rok za uveljavljanje pravice plačati zgolj polovično globo za prekršek, česar pa inštitut vrnitve v prejšnje stanje ne ureja in torej kot tak ni možen. Ta inštitut prihaja v poštev samo pri zamudi procesnih, ne pa tudi materialnih rokov. Organ bi moral predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavreči. Tega ni storil, pač pa je vlogo obravnaval po vsebini. S tem je storil več, kot bi bil sploh dolžan.
Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 56, 96, 99, 99/1, 418, 418/3. URS člen 2, 33, 155.
vračilo davka - obračun obresti - obresti od preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - za odločanje relevantni predpis - neprava retroaktivnost
Po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 so obresti, ki jih odmeri davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno. S pojmom davek so mišljene tudi neupravičeno odmerjene in plačane zamudne obresti.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 po svoji vsebini niso zamudne obresti. Organ, ki je na podlagi odmerne odločbe naložil plačilo davka, ki se je kasneje izkazal za preveč ali neopravičeno odmerjenega, do dneva te ugotovitve ni bil v zamudi z vračilom davka. Za omenjeni davek je obstajala zakonita podlaga vse do trenutka odprave oziroma spremembe odmerne odločbe. Skladno z ZDavP-2 organ dolguje od dneva plačila neopravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti. Za vračanje davka se praviloma uporabljajo določbe zakona, ki veljajo oziroma se uporabljajo v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka. Ker je v času izpodbijane odločbe veljal ZDavP-2, je pravilna odločitev, da se pri odločanju o zahtevku uporabi prvi odstavek 99. člena in se obresti obračunajo po 96. členu ZDavP-2.
Z določbami ZDavP-2, na katerih temelji izpodbijana odločba, v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil nedopusten ali nesorazmeren.
ZVO-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 7, 8. ZUS-1 člen 5, 5/4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - po izteku roka sprejet sklep - tožba v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Zgolj zamuda roka, določenega v 8. členu Uredbe o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ali da bi bil zaradi tega izpodbijani sklep nezakonit.
V 17. alinei I. točke Sklepa je vlada določila ceno za osnovo vodnih povračil za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila za leto 2010. Navedena alinea ne določa meril za oblikovanje cene, zato ni predpis ali splošen akt, ki bi ga lahko presojalo sodišče v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 267, 267/6, 271. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev pravil postopka
Zatrjevana (absolutna) bistvena kršitev pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, ni podana. Izrek odmerne odločbe res ne vsebuje davčne stopnje, zato pa je stopnja razvidna iz njene obrazložitve. Glede na vsebino obrazložitve je mogoče preizkusiti tako izračun davčne stopnje kot tudi izračun davčne obveznosti.
Pri posebni olajšavi za vzdrževane družinske člane gre za davčno ugodnost. Rok za njeno uveljavljanje materialen in s tem prekluziven ter da ga zato ni mogoče podaljšati. Tožnik po nespornih podatkih spisov napovedi za odmero dohodnine ni vložil, posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana – hčer pa je prvič uveljavljal v izjavi, ki jo je dal ob seznanitvi z odločbo, izdano družbi A. d.o.o. in nato znova v pritožbi zoper prvo izdano odmerno odločbo, kar pomeni, da za priznanje zahtevane olajšave ni pogojev.
ZDoh-2 člen 137, 137/1. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanjo davčnih utaj člen 3, 4, 7, 23.
dohodnina - odmera dohodnine - obdavčitev svetovnega dohodka
Do drugačne odločitve, kot je izpodbijana, je mogoče priti le, če bi imela tožnica v spornem obdobju v Franciji položaj davčnega rezidenta in bi se njen položaj rezidenta za konkreten primer moral ugotavljati po prelomnih pravilih iz 4. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj. Tožnica položaja rezidenta v Republiki Franciji ne dokaže. Čim ni izkazano, da je rezident po francoskih predpisih, je davčni organ utemeljeno upošteval, da je tožnica rezident Republike Slovenije ter na tej podlagi in v skladu z določbami Konvencije štel njeno opravljanje samostojne odvetniške dejavnosti za podjetje, ki ga upravlja tožnica kot rezident Slovenije in s tem za podjetje, katerega dobiček se v skladu s 7. členom Konvencije obdavči v Sloveniji, v Franciji pa samo, kolikor gre za dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti.
Višina doseženih dohodkov, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi, izhaja iz načina obdavčenja, ki velja po francoskih predpisih, to pa pomeni, da njihova zatrjevana višina v primeru, ko gre za ugotavljanje višine dohodka po slovenskih predpisih, za odločitev ni relevantna.
izvajanje radijske dejavnosti - nadzor delovanja zvokovne difuzijske radijske postaje - identifikacija programa
Toženka je nadzor zakonito opravljala na podlagi 61. in 221. člena ZEKom-1, pri čemer je preverjala, kako tožnica izvršuje po določbah ZEKom izdano ji odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc in pri tem ugotovila z vsebino odločbe neskladno ravnanje glede uporabe identifikacije. Tožnica ne more uspeti z ugovoroma, da ZEKom-1 ne določa, kako se mora radijska postaja javljati javnosti ter da bi bila podlaga za izdajo odločbe v postopku nadzora lahko le ugotovitev kršitve posamezne določbe ZEKom-1.
Skladnost uporabe identifikacije programa z identifikacijo, določeno v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, terja pravilno izvrševanje odločbe; to pa je predmet nadzora po določbah 61. in 221. člena ZEKom-1 in ne po določbah ZMed.
ZDDPO-2 člen 8, 8/12, 11, 11/1, 11/1-2, 70, 70/1, 70/1-5, 259, 259/1, 260. ZDavP-2 člen 260, 260/1. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davčna oprostitev - davčna osnova - dvojno obdavčevanje - preprečevanje dvojnega obdavčevanja - uporaba mednarodne pogodbe - uveljavljanje ugodnosti po Konvenciji - dohodek iz dejavnosti po programu kulturnega sodelovanja - financiranje gostovanja
Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka med Slovenijo in Rusko Federacijo so podani le, če je, poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja, obisk izkazan in v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidenstva nastopajočega izvajalca. Financiranje iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije se nanaša izključno na financiranje konkretnega obiska oziroma gostovanja v drugi državi pogodbenici. Nanaša se na stroške prevoza, nastanitve, prehrane in drugih stroškov, vezanih na bivanje izvajalcev v državi gostiteljici, ne pa tudi na financiranje stroškov priprave predstav. V postopku ne zadošča potrdilo prejemnika dohodka o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije. To dejstvo mora biti z listinskimi dokazili (in torej ne zgolj z omenjenim potrdilom) tudi izkazano. Kadar pogoji iz tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni, ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 17. člena Konvencije.
Predmet upravnega spora je presoja zakonitosti odločitve o zahtevku za oprostitev davka na podlagi določb Konvencije in ne obveznost obračuna in plačila davčnega odtegljaja po določbi 5. točke prvega odstavka 70. člena Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Vprašanje višine davčne osnove bi bilo za odločitev v zadevi relevantno šele po tem, ko bi se ugotovilo, da so pogoji za davčno oprostitev po Konvenciji podani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Ni bilo izkazano, da so predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti podane, zato je bila prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena kot neutemeljena, saj ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev. Z odobritvijo brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, bi osnovni namen za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči ne bil bil izpolnjen.