ZDoh-2 člen 137, 137/1. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanjo davčnih utaj člen 3, 4, 7, 23.
dohodnina - odmera dohodnine - obdavčitev svetovnega dohodka
Do drugačne odločitve, kot je izpodbijana, je mogoče priti le, če bi imela tožnica v spornem obdobju v Franciji položaj davčnega rezidenta in bi se njen položaj rezidenta za konkreten primer moral ugotavljati po prelomnih pravilih iz 4. člena Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj. Tožnica položaja rezidenta v Republiki Franciji ne dokaže. Čim ni izkazano, da je rezident po francoskih predpisih, je davčni organ utemeljeno upošteval, da je tožnica rezident Republike Slovenije ter na tej podlagi in v skladu z določbami Konvencije štel njeno opravljanje samostojne odvetniške dejavnosti za podjetje, ki ga upravlja tožnica kot rezident Slovenije in s tem za podjetje, katerega dobiček se v skladu s 7. členom Konvencije obdavči v Sloveniji, v Franciji pa samo, kolikor gre za dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti.
Višina doseženih dohodkov, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi, izhaja iz načina obdavčenja, ki velja po francoskih predpisih, to pa pomeni, da njihova zatrjevana višina v primeru, ko gre za ugotavljanje višine dohodka po slovenskih predpisih, za odločitev ni relevantna.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - daljša bolezen - tožbena novota
Predloženo zdravniško spričevalo z dne 20. 9. 2013 po mnenju sodišča ne izkazujejo bistvenega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja (daljše bolezni) v mesecu juniju 2013. Takšno presojo potrjuje dejstvo, da je tožnica tudi sicer v tem mesecu opravila vrsto drugih predpisanih študijskih obveznosti oziroma izpitov.
Za dohodnino od obresti in za dohodnino od dividend se izdajo posebne odmerne odločbe. Ob izdanih in pravnomočnih odmernih odločbah in ob obstoječi in veljavni podlagi za plačilo dohodnine od obresti ni mogoče zahtevati njenega vračila, posledično pa tudi ni mogoče uveljavljati prenehanja obstoječe (in izvršene) obveznosti iz odločbe (na način pobotanja) s tem, da se zaradi plačila dohodnine od obresti zmanjša oziroma kar ukine obveznost plačila dohodnine od dividend. Glede že izdanih in pravnomočnih odmernih odločb se lahko uporabijo le izredna pravna sredstva, ni pa mogoče njihove (naknadno ugotovljene) nepravilnosti oziroma nezakonitosti ter posledično vračila davka uveljavljati v pritožbi zoper drugo vrsto odločbe.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - zavrnitev soglasja - končni odjemalec - sprememba soglasja - sprememba odjemne skupine odjemalcev
Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu, zato je organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obrazložitev izpodbijane odločbe je nasprotju z listinami v spisu in se zato pravilnosti odločitve ne da preizkusiti. Glede na predložene dokazne listine tožbi (Lastninski list in izpis o lastništvu GURS, izpis iz portala Prostor), ki izkazujejo drugačno dejansko stanje glede lastništva in vrednosti spornih nepremičnin, je utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka glede na to, da obstajata dve katastrski občini z istimi imenom, morebiti nepravilno upoštevala vrednosti parcelnih številk 171/0 in 190/1.
Obrazložitev, ki ne navaja relevantnih dejstev, iz katerih izhaja zaključek organa, da je zaradi poseka prišlo do onemogočenja trajnega in optimalnega delovanja gozda ali onemogačanja uresničevanja njegovih funkcij ter tudi ne, katere določbe predpisa omogočajo tak zaključek, ne zadostuje standardu minimalne obrazložitve.
ZVO-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 7, 8. ZUS-1 člen 5, 5/4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - po izteku roka sprejet sklep - tožba v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Zgolj zamuda roka, določenega v 8. členu Uredbe o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ali da bi bil zaradi tega izpodbijani sklep nezakonit.
V 17. alinei I. točke Sklepa je vlada določila ceno za osnovo vodnih povračil za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila za leto 2010. Navedena alinea ne določa meril za oblikovanje cene, zato ni predpis ali splošen akt, ki bi ga lahko presojalo sodišče v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - ponovne prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - nespremenjena pravna in dejanska podlaga odločitve - zavrženje prošnje
O tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je bilo že odločeno z odločbo št. 214-28/2013 dne 21. 2. 2013. Ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira zahtevek, nista spremenila, je tožena stranka predmetno tožnikovo vlogo pravilno zavrgla na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Ni bilo izkazano, da so predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti podane, zato je bila prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena kot neutemeljena, saj ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev. Z odobritvijo brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, bi osnovni namen za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči ne bil bil izpolnjen.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je bila zavrnjena vloga tožnika za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov, je bila tožniku nesporno vročena 13. 9. 2012, to pomeni, da je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel dne 28. 9. 2012, kot to pravilno navaja tudi prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu. Glede na to, da je tožnik pritožbo nesporno vložil 1. 10. 2012, to pomeni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel. Rok za vložitev pritožbe je namreč zakonski procesni rok, saj je predpisan z zakonom, pri čemer ga organ, ki vodi postopek, ne more spreminjati in je nepodaljšljiv.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zavrnitev vloge - zavrženje vloge
Tožeča stranka je zamudila materialni rok za uveljavljanje pravice plačati zgolj polovično globo za prekršek, česar pa inštitut vrnitve v prejšnje stanje ne ureja in torej kot tak ni možen. Ta inštitut prihaja v poštev samo pri zamudi procesnih, ne pa tudi materialnih rokov. Organ bi moral predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavreči. Tega ni storil, pač pa je vlogo obravnaval po vsebini. S tem je storil več, kot bi bil sploh dolžan.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-7, 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na določbo 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre bi moral organ za BPP v postopku dodelitve BPP tožnici ugotoviti, ali gre v primeru dveh poslovnih prostorov za premoženje, ki se po določbi ZSVarPre ne upošteva. V zvezi s tem bi moral tožnico pozvati na izjasnitev in predložitev ustreznih morebitnih dokazov in nato, glede na ugotovitve postopka, o zadevi odločiti.
evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - katastrska meja
Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Po določbi 6. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN mora geodetska uprava zavrniti zahtevo za evidentiranje urejene meje, če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru, kar pomeni tudi, da morajo iz elaborata izhajati podatki, ki so bili podlaga za s strani geometra pokazano mejo. Enako bi izhajalo iz 8. točke. Ker prvostopni organ ni ustrezno preveril elaborata (pravilnosti njegove sestave in vsebine), ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na soglasje o strinjanju s potekom meje, ki ga je podal tožničin pooblaščenec in solastnik parcele.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga
Predlog za obnovo postopka je časovno omejen. Za predlaganje obnove postopka in za začetek postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let. Tožnica zmotno meni, da zanjo velja le subjektivni rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki ga je spoštovala in predlog za obnovo postopka vložila v enem mesecu, odkar je izvedela, da je bila odločba izdana. V četrtem odstavku 263. člena ZUP je izrecno določeno, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Objektivni rok treh let torej veže tudi predlagatelja.
Ker je za odločanje o obnovi postopka pristojen tisti organ, ki je odločbo izdal, ponovno odločanje iste osebe ne more predstavljati kršitve pravil postopka.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ko so prisilne narave.
izvajanje radijske dejavnosti - nadzor delovanja zvokovne difuzijske radijske postaje - identifikacija programa
Toženka je nadzor zakonito opravljala na podlagi 61. in 221. člena ZEKom-1, pri čemer je preverjala, kako tožnica izvršuje po določbah ZEKom izdano ji odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc in pri tem ugotovila z vsebino odločbe neskladno ravnanje glede uporabe identifikacije. Tožnica ne more uspeti z ugovoroma, da ZEKom-1 ne določa, kako se mora radijska postaja javljati javnosti ter da bi bila podlaga za izdajo odločbe v postopku nadzora lahko le ugotovitev kršitve posamezne določbe ZEKom-1.
Skladnost uporabe identifikacije programa z identifikacijo, določeno v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, terja pravilno izvrševanje odločbe; to pa je predmet nadzora po določbah 61. in 221. člena ZEKom-1 in ne po določbah ZMed.
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in ki jih je komisija ocenila kot primerne, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev. V izpodbijani odločbi toženki tako ni bilo potrebno navajati razlogov za neizbiro drugih kandidatov oziroma navesti utemeljitve zakaj oziroma v čem je bila imenovana kandidatka boljša izbira od tožnika. Bistveno namreč je, da je bil predmetni javni razpis objavljen v javno dostopnem mediju, v tem primeru na javni spletni strani Zavoda, tožnik pa, v tožbi ni izkazal, da je bil prav zaradi objave na spletni strani Zavoda prizadet v svojih pravicah.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in cenitev, na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava, ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena Zakona o dohodnini.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 56, 96, 99, 99/1, 418, 418/3. URS člen 2, 33, 155.
vračilo davka - obračun obresti - obresti od preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - za odločanje relevantni predpis - neprava retroaktivnost
Po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 so obresti, ki jih odmeri davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno. S pojmom davek so mišljene tudi neupravičeno odmerjene in plačane zamudne obresti.
Obresti iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 po svoji vsebini niso zamudne obresti. Organ, ki je na podlagi odmerne odločbe naložil plačilo davka, ki se je kasneje izkazal za preveč ali neopravičeno odmerjenega, do dneva te ugotovitve ni bil v zamudi z vračilom davka. Za omenjeni davek je obstajala zakonita podlaga vse do trenutka odprave oziroma spremembe odmerne odločbe. Skladno z ZDavP-2 organ dolguje od dneva plačila neopravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti. Za vračanje davka se praviloma uporabljajo določbe zakona, ki veljajo oziroma se uporabljajo v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka. Ker je v času izpodbijane odločbe veljal ZDavP-2, je pravilna odločitev, da se pri odločanju o zahtevku uporabi prvi odstavek 99. člena in se obresti obračunajo po 96. členu ZDavP-2.
Z določbami ZDavP-2, na katerih temelji izpodbijana odločba, v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil nedopusten ali nesorazmeren.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev na strani upravičenca
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, se tožnik ni odzval na pozive odvetnika, naj mu dostavi ustrezno dokumentacijo v zvezi z zadevo. Poleg tega se je tudi izmikal osebnemu srečanju z odvetnikom. Tožnik je tako sam povzročil, da sodelovanja s postavljenim odvetnikom ni bilo mogoče korektno vzpostaviti.