ZST-1 člen 3, 15, 15/2, 15/4, 19, 19/2, 20, 34a. ZPP člen 41, 159, 159/1.
plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sklenitev sodne poravnave - oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v pravdi - prevalitev taksne obveznosti - sprememba premoženjskega stanja - naknadno plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - plačilo terjatve - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - enotna sodna taksa
V 20. členu ZST-1 je določeno, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Tako je v 41. členu ZPP v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZST- 1 določeno, da je za zahtevke, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, za odmero sodne takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov. Tožeča stranka je s tožbo postavila zahtevek na plačilo 23.500,00 EUR iz naslova skupnega premoženja. Kasneje je svoj zahtevek dopolnila z ugotovitvijo obsega skupnega premoženja, kjer je skupno vrednost spornega predmeta označila na 47.000,00 EUR in ugotovitvijo deležev na skupnem premoženju z vrednostjo spornega predmeta 23.500,00 EUR. Medsebojna povezanost naknadno postavljenih zahtevkov po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje njuno enotno vrednostno opredelitev.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe navedenih pravil ZST-1 že izdanega plačilnega naloga z dne 18. 10. 2023 hkrati z dovolitvijo obročnega plačila sodne takse ni razveljavilo, je potrebno ugovoru tožnika ugoditi (njegova naložena taksna obveznost je bila naknadno z novim plačilnim nalogom določena drugače) in plačilni nalog z dne 18. 10. 2023 razveljaviti.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-1, 12/2-2, 12/2-3, 12/2-4, 12/2-5, 12/2-6, 12/2-7, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/11, 12a/12. ZUPJS člen 51.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - popoln predlog - vsebinsko odločanje
ZST-1 v 10. do 15. členu ureja oprostitev, odlog in obročno plačilo taks, ki vključuje tudi spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), in so se začele uporabljati s 12. 2. 2022. Katere so obvezne sestavine predloga, je določeno v drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Med drugim ni obvezna sestavina predloga v 5. alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1 zahtevano soglasje stranke in polnoletnih družinskih članov, da sodišče lahko po uradni dolžnosti pridobi podatke o premoženjskem stanju, ki so davčna tajnost, ter v 6. alineji drugega odstavka istega člena zahtevana izjava, da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje po prejšnji alineji, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-4. ZST-1 tarifna številka 2311.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - vročitev sodne odločbe
Dne 12. 1. 2022 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), ki je ureditev sodne takse v postopku o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje v Zakona o sodnih taksah (ZST-1) spremenil na način, da sodno takso plača tisti, ki ga kot zavezanca za plačilo sodne takse s smiselno uporabo določb o povrnitvi stroškov zakona, ki ureja pravdni postopek, določi sodišče v odločbi o stroških postopka. Skladno z navedeno določbo je sodišče prve stopnje ravnalo; ker toženec v postopku (v pretežni meri po sodbi sodišča prve stopnje, v celoti po delni spremembi sodbe v pritožbenem postopku) ni uspel, ga je ob smiselni uporabi določbe 154. člena ZPP določilo kot zavezanca za plačilo sodne takse.
Taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje po spremembi ZST-1 (4. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Glede na navedeno jasno določbo je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje toženca, da bi ta nastala šele po pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Toženec prošnje za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni podal.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/3, 11, 11/6, 34, 34/3. ZBPP člen 1, 1/3, 26, 26/1. ZST-1D člen 48.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela zakona o sodnih taksah - lex specialis - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Že iz vsebine predloga novele ZST-1D izhaja, da je namen predmetne določbe v tem, da bo odslej stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Posebej je izpostavljeno, da bo takšna zakonska taksna oprostitev omejena na postopek, za katerega je stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč. Pritožbeno sodišče meni, da je jezikovna in namenska razlaga tretjega odstavka 10. člena ZST-1 (kot lex specialis) jasna. Nanaša se namreč na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč. V (tem) postopku pa je bistveno, da stranka izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči, ki jo upravičujejo do taksne oprostitve.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Merila za oprostitev plačila sodne takse so zakonsko določena, zato je pritožničino sklicevanje na 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, zaradi katerega da je edino logično, da se taksa lahko plačuje le iz denarnih sredstev družbe, za katera ni dvoma, da prva tožnica z njimi ne razpolaga, nerelevantno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da so bili izpolnjeni vsaj pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, gre dodati, da so zakonski pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse isti kot za njeno oprostitev. Pri tem pa mora predlagatelj, če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Od novele dalje tar. št. 1112 ZST-1 določa, da znaša količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred začetkom pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo, če se pripravljalni narok ne opravi. Od 12. 1. 2022 dalje je torej kritičen razmejitveni trenutek oz. procesno dejanje začetek pripravljalnega ali prvega naroka za glavno obravnavo, če se pripravljalni narok ne opravi.
Sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.
Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.
Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112.
poziv sodišča za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - neplačilo celotne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - pravica do vrnitve sodne takse
Ker tožeča stranka preostanka sodne takse tudi po pozivu sodišča ni plačala oziroma ni predložila potrdila o pravočasnem plačilu, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so nastopile posledice, določene v tretjem odstavku 105.a člena ZPP, na katere je bila tožeča stranka opozorjena, torej da se tožba šteje za umaknjeno. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek pravilno ustavilo.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene), ki bi upravičevale taksno oprostitev.
ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4, 34a, 34a/1. ZST-1D člen 48.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je taksna obveznost nastala z vročitvijo sodbe in sklepa z dne 6. 6. 2023, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki je veljal v času vložitve tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo z novelo ZST-1D spremenjeni ZST-1 (48. člen ZST-1D).
Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi in sklepu določilo toženca kot sozavezanca za plačilo sodne takse v višini 13,74 % (drugi odstavek 3. člena ZST- 1). Toženec bi moral določitev taksnega zavezanca izpodbijati v pritožbi zoper navedeno odločbo. Zato navedb toženca, da ni taksni zavezanec, v pravnih sredstvih zoper plačilni nalog ni več dovoljeno uveljavljati.
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženka zamudila rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
Ker pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, toženka v nobenem primeru ne more biti uspešna s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki v obravnavanem primeru znaša 12,00 EUR.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - d.o.o.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo četrti odstavek 11. člena ZST-1, da pravna oseba, kar je dolžnik, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena.
ZIZ člen 15. ZPP člen 319, 365, 365-2, 366, 391, 391/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
izvršba - izvršilni naslov - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - res iudicata - zavrženje predloga - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
V postopku za oprostitev plačila sodne takse po utrjenem stališču sodne prakse velja prepoved ne bis in idem. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ponoven predlog, zavrglo, je zato pravilna. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (torej po pravnomočni odločitvi o oprostitvi) bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki jih druga dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča niti ni zatrjevala.