ZST-1 člen 1, 1/3, 6, 13, 13/1, 34, 34a, 34a/1, 34a/7. ZPP člen 365, 365-3.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - zapadlost plačila sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopustno vložiti po tem, ko je plačilni nalog že izdan in vse do izteka roka za plačilo sodne takse.
Načeloma je pritrditi pritožniku, da ob pravilni uporabi 207. člena ZPP v času prekinjenega postopka tudi v zapuščinskem postopku, v katerem se na podlagi 163. člena ZPP smiselno uporabljajo tudi določila ZPP, če ta zakon ne določa drugače, sodišče ne more in ne sme izvesti nobenega pravdnega dejanja in da se ta prepoved nanaša tudi na izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kot enega izmed dejanj sodišča. Vendar ta prepoved ni absolutna. Že po naravi stvari namreč ne more veljati za tista pravdna dejanja sodišča, ki jih je dovoljeno opraviti oziroma jih je nujno potrebno opraviti tudi v času, ko je sicer postopek prekinjen.
O tem, katera so ta dejanja, odloča sodišče. Pravilnost njegove ocene, da se neko dejanje sme oziroma ga je nujno opraviti tudi v času prekinitve postopka, pa je lahko predmet pritožbene obravnave. To pa posledično pomeni, da lahko ob pravilni uporabi 207. člena ZPP sodišče prve stopnje v času prekinitve postopka opravlja tudi vsa tista pravdna dejanja, ki se nanašajo na pravdna dejanja oziroma so v zvezi s pravdnimi dejanji, ki jih je sodišče opravilo po lastni presoji kot dovoljena oziroma nujna opravila v času prekinitve postopka. Med takšna dovoljena pravdna dejanja tako med drugim sodita tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse, če je taksna obveznost nastala zaradi vložitve pravnega sredstva zoper takšno opravljeno pravdno dejanje sodišča prve stopnje v času prekinitve postopka in izdaja sklepa o ugovoru zoper tako izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse.
sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog - preuranjenost odločitve - predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - pravno sredstvo - rok za plačilo sodne takse - solidarno (nerazdelno) plačilo
ZST-1 ne določa, da sodišče plačilnega naloga ne sme izdati do pravnomočne odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Izdaja plačilnega naloga po pravilnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča zato ni vezana na predhodno pravnomočno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
Taksna obveznost v obravnavanem primeru ni nastala šele v trenutku, ko je sodišče pravnomočno zavrglo predloga za taksno oprostitev. Nastala je ob vložitvi pritožb. Vložen predlog za taksno oprostitev na nastanek taksne obveznosti ne vpliva. Pa tudi če bi sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, (pravnomočno) ugodilo, to ne bi pomenilo, da taksna obveznost ni nastala že prej in da je zato podan ugovorni razlog iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1.
Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.
Pripisovanje absolutne vezanosti na sodno prakso bi bilo v nasprotju s 125. členom Ustave Republike Slovenije, po katerem so sodniki vezani na ustavo in zakon. Sodna praksa ni nespremenljiva.
Bistveno pri zakonski domnevi je, da je predmet ugotavljanja presumptivna baza, ne pa neposredno relevantno pravno dejstvo oziroma zaključek. Upoštevajoč zakonsko domnevo iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1, sodišče torej ne ugotavlja, ali je bilo plačilo sodne takse pravočasno, ampak, ali je bilo denarno nakazilo izvršeno preko ponudnika plačilnih storitev in prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu. Plačilo sodne takse bo štelo za pravočasno, če bosta izpolnjeni obe navedeni predpostavki domnevne baze za uporabo te določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045064
ZS člen 83, 83/3, 83a. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) točka 2, 2/6.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - procesni rok - rok za plačilo sodne takse - prepozno doplačilo sodne takse
Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.
Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.
Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - osnovna sredstva - epidemija
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je iz posredovanih bančnih izpisov jasno razvidno, da toženec ima prilive in sicer približno toliko, kot odlivov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da bo upoštevaje nizko vrednost zahtevane sodne takse (285,00 EUR) in toženčevo finančno ter premoženjsko stanje, toženec zmogel obročno plačilo sodne takse v višini 23,75 EUR mesečno in ta znesek ne bo ogrožal njegove dejavnosti.
Navedbe o domnevno negotovem položaju tožene stranke zaradi epidemije virusa COVID-19 so pavšalne in pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Poleg tega iz bančnega izpisa izhaja, da je imel pritožnik denarne prilive tudi v času, ko je epidemija že trajala. Bolj podrobnih trditev in predloženih dokazov o vplivu epidemije na njegovo poslovanje pa v predlogu za oprostitev ni podal.
Ker tožnica vloge v roku ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče prve stopnje skladno s 108. členom ZPP, pravilno zavrglo.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilo sodne takse sorazmerno z dednimi deleži
Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - odmera sodne takse - višina sodne takse - skupno premoženje - nedopustnost izvršbe
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da četudi je predmet izvršilnega postopka skupno premoženje, slednje na višino odmerjene sodne takse nima nikakršnega vpliva, ker ni razdeljeno in na njem deleži še ne obstajajo.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku - pogodbena kazen - oblikovalna tožba
Sodna praksa je zavzela stališče, da je ustavno skladna takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
predlog za oprostitev plačila takse - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nujni podatki - izjava - ugotavljanje premoženjskega stanja - dostop do podatkov - zavrženje predloga
Predlagatelj je bil pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker ni predložil izjave o soglasju, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost, prebivališča družinskih članic, njunih enotnih matičnih številk in davčnih številk, izjav, da so podatki o premoženju in dohodku, ki ni razvidno iz zbirk podatkov, resnični in popolni, in ker so ti podatki bistvenega pomena za odločitev o taksni oprostitvi, je sodišče predlog zavrglo.
Soglasje in podatki o številkah, prek katerih lahko sodišče dostopa do podatkov o premoženjskem stanju, so bistveni za odločitev o predlogu za taksno oprostitev.
prevalitev plačila sodne takse - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - delni uspeh strank - pridobitev premoženja - pravnomočna sodba
Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje (četrti odstavek 15. člena ZST-1).
Ker iz določb ZST-1 ne izhaja, da bi bila izjava o premoženjskem stanju procesna predpostavka za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pritožba pa ne zatrjuje, katerih podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena ZST-1 oziroma ki so davčna tajnost predlog ni vseboval, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnikov predlog z dne 30. 11. 2020 popoln.
poprava ali dopolnitev vloge - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dodelitev brezplačne pravne pomoči
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse se odloča v postopku, za katerega je treba plačati takso, o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa odloča predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča v posebnem (ločenem) postopku. Na presojo pravilnosti konkretne odločitve ne more vplivati sklicevanje tožnice na izpolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - naravni sodnik - letni razpored dela sodnikov
Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zasebni zavod - humanitarna organizacija - humanitarna dejavnost
Dolžnik zmotno navaja, da po vzoru društev in zavodov obstajajo ločene kategorije humanitarnih organizacij, tiste, ki v skladu z ZHO delujejo v javnem interesu in ″splošne″. Prvi odstavek 1. člena ZHO določa pravne subjekte, ki lahko pridobijo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva.
Pri humanitarnih organizacijah gre za zelo pomembno družbeno vlogo človekoljubnih organizacij, ki delujejo tudi v javnem družbenem interesu ter se v znatnem delu financirajo z javnimi sredstvi. To pomeni, da so humanitarne organizacije samo ene in vedno v javnem interesu. Vsi ostali subjekti se lahko ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, kar ni isto kot humanitarna organizacija po ZHO in ZST-1 ter je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje.
Pritožba ima prav, da je potrebno v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT in 2b točko tarifne številke 18 OT, po kateri vrednost storitve v sporu o osebnih in stvarnih služnostih znaša 300 točk, v zvezi z 2. točko 29. člena ZST, po kateri je vrednost zahtevka (spora) za odmero takse v sporih o stvarnih služnostih določena fiksno v višini 1.500,00 EUR in je ta po določbi četrtega odstavka tarifne številke 1 ZST določena v fiksni višini 800 točk, odvetniške storitve v sporu iz stvarnih služnosti odmeriti po 2b točki tarifne številke 18 OT, ne pa po 1. točki tarifne številke 18 OT, kot je to zmotno storilo prvostopno sodišče.
ZST-1 člen 34a, 34a/7, 35, 35/1. ZS člen 83a. ZPP člen 105a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
tek rokov - procesni rok - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - sodne takse - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prošnja za obročno plačilo - zavrženje predloga
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo relevantne določbe odredbe. Ta je začela veljati 16. 11. 2020 in v njej je navedeno, da procesni roki v nenujnih zadevah – mednje se uvršča tudi predmetna zadeva – in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča RS.
pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.