taksa za postopek na prvi stopnji - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse
Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZST-1 člen 11, 12, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/5, 12a/6. ZSVarPre člen 11, 20. ZUPJS člen 13.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila takse - nemožnost razpolaganja s premoženjem - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja družine - prezadolženost
Pritožbenim izvajanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevati dolžnikovo vsestransko prezadolženost, zaradi katere na TRR dejansko prejme le okoli 1.000,00 EUR plače mesečno, ni mogoče slediti. Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim predlagatelj in njegovi družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva le pod pogojem, da predlagatelj izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Navedbe in dokaze, s katerimi glede določenega premoženja izkazuje obstoj pogojev iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, mora predlagatelj podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in sodišče teh podatkov ne pridobiva po uradni dolžnosti (šesti odstavek 12.a člena ZST-1). Prav tako pa vloge, v kateri predlagatelj ne navede podatkov o premoženju, s katerim dejansko ne more razpolagati, ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, zaradi česar ga sodišče tudi ni dolžno pozvati k dopolnitvi vloge z navedbo teh podatkov (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - zloraba procesnih pravic
Tožena stranka ne more v nedogled vlagati v zvezi z istim plačilnim nalogom predloga za oprostitev plačila sodne takse. Takemu ravnanju sodišče ne more dati pravnega varstva. Če bi sodišče druge stopnje sledilo pritožbenemu razlogu, da o ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse še ni bilo odločeno, bi lahko tožena stranka z vztrajnim vlaganjem navedenih predlogov onemogočala odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za plačilo sodne takse za pritožbo, to šteje za umaknjeno.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnika nista navedla podatkov in nista posredovala izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP kot nepopolnega zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12b, 12b/1. ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/3-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - bilanca stanja - obstoj premoženja - obstoj stečajnega razloga
Če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi že sam zakon za takšne taksne zavezance določil taksno oprostitev, pa je ni. Niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, plačila sodne takse niso oproščeni avtomatično. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev, vsled česar tudi terjatev ne bi bilo mogoče unovčiti, utemeljeno zaključilo, da je na mestu odlog plačila sodne takse.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-19, 18, 18/1.. ZST-1 tarifna številka 1121, 7401.. ZPP člen 105.a, 105.a/1, 323, 323/7, 323/10.
napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe
Ker procesni zakon (ZPP) ureja vložitev napovedi pritožbe, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženima strankama plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek pravilno izdalo že ob vložitvi napovedi pritožbe (19. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).Pri tem je poudariti, da gre v primeru odmerjene sodne takse po tar. št. 1121 ZST-1 za sodno takso za celoten pritožbeni postopek, kar pomeni, da toženima strankama (po plačilu odmerjene sodne po izpodbijanem plačilnem nalogu) ob vložitvi pritožbe zoper izdano sodbo sodne takse za pritožbeni postopek ne bo treba ponovno plačati.
sodna taksa za pritožbo - predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv za dopolnitev predloga - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Ker toženka kljub pozivu sodišča ni dopolnila svojega predloga za obročno plačilo dolgovane sodne prakse, s čimer je sodišču onemogočila njegovo vsebinsko obravnavanje, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - enotna pravdna stranka - nerazdelna taksna obveznost - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je mogoče za tožnika spor rešiti le na enak način, se štejeta za enotno pravdno stranko, zaradi česar njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Delna oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo, ki velja za prvo tožnico, se razteza tudi na drugega tožnika.
predlog za taksno oprostitev - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - denarna sredstva - prihodki - razpoložljiva kratkoročna sredstva - nemožnost unovčitve premoženja - trditveno in dokazno breme - pomanjkanje trditev - prezadolženost družbe - obseg premoženja - višina taksne obveznosti - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe
Pri presoji zmožnosti plačila sodne takse niso odločilni le prihodki stranke, pač pa tudi razpoložljiva kratkoročna sredstva, torej tista, ki se lahko v denarna preoblikujejo v času, krajšem od enega leta, na predlagatelju taksne oprostitve pa je trditveno in dokazno breme, da njegovega premoženja ni mogoče vnovčiti takoj za plačilo sodne takse v celotni višini v enkratnem znesku in v roku 15 dni.
Prezadolženost pritožnice, na katero se sklicuje in ki predstavlja stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti in s tem stanje insolventnosti, ni sam po sebi zadosten razlog za taksno oprostitev, kot to zmotno meni pritožnica, sicer bi že sam zakon za vse tiste taksne zavezance, zoper katere je v teku stečajni postopek, določil taksno oprostitev, pa je ni.
Za presojo utemeljenosti taksne oprostitve je bistvenega pomena obseg premoženja taksnega zavezanca v razmerju do višine taksne obveznosti. Trditveno in dokazno breme, da to premoženje predlagatelj taksne oprostitve v celoti nujno potrebuje za svoje tekoče poslovanje, ki bi bilo brez teh sredstev ogroženo, je torej na predlagateljici, ki pa ga pritožnica ni zmogla.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - količnik za odmero takse - nepravdni postopek - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
V nepravdnem postopku se taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odmeri s količnikom 0,7. Odmeri se glede na znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar dolžnik z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogel tega dokaznega bremena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
V konkretni zadevi se uporablja ZST-1D, ki je začel veljati 12. 1. 2022. S tem zakonom je bil delno spremenjen tudi za konkretno zadevo relevanten 12. člen ZST-1. Ta v drugem odstavku predpisuje, katere sestavine mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Spremenjeni tretji odstavek pa določa, da sodišče v primeru, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, razen v primeru predpisanih izjem. V primeru slednjih pa sodišče, če stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne navede teh podatkov, ni dolžno ravnati po pravilih o nepopolnih vlogah, temveč mora o predlogu odločiti.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34, 34/1.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivi rok - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - odlog plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1), ki je nepodaljšljiv.
Toženka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega predloga za odlog plačila sodne takse. Toženka je predlog za oprostitev plačila sodne takse (ki skladno s sodno prakso vključuje tudi predlog za odlog plačila sodne takse) za isto procesno dejanje že podala, njen predlog pa je bil pravnomočno zavrnjen. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je v skladu s sodno prakso mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnica ni zatrjevala.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe o poslovnih težavah, zaradi katerih na začetku leta tožena stranka ni uspela plačati sodne takse, niso odločilne za presojo utemeljenosti pritožbe, ker se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, ampak bi jih tožena stranka morala uveljavljati v postopku s predlogom za obročno plačilo sodne takse, ki je bil zavržen in je pritožbeno sodišče že potrdilo sklep o njegovem zavrženju. Pravno neodločilne so tudi navedbe o zmedi v računovodstvu, zaradi katere je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse, s katerimi pritožnik ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je že bil zavržen, pritožnik pa zoper sklep o zavrženju ni vložil pritožbe.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - invalidska organizacija - društvo, ki deluje v javnem interesu - javni interes - vsebina zadeve - namen postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožba izpostavlja, da je tožnica invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu, vendar pa iz vsebine obravnavane zadeve (predmet tožbenega zahtevka je odprava zamakanja v prostor v lasti tožnice, ki naj bi izhajalo iz poslovnega prostora toženke, torej je predmet varstvo lastninske pravice) izhaja, da tožnica v obravnavani zadevi ni sprožila postopka v zvezi z izvajanjem namena, za katerega je bila ustanovljena, torej zaradi invalidskega varstva. Ker tako v obravnavani zadevi ne gre za postopek, ki bi se nanašal na invalidsko varstvo niti za postopek v zvezi z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pogoj, ki ga določa peti odstavek 10. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse tožnice kot invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu, ni izpolnjen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - dopolnitev nepopolnega predloga - zamuda roka ali dejanja postopka - zamuda roka za pritožbo - zamuda roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj PCT - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda stranke - nesklepčen predlog - nedovoljene pritožbene novote
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje sta bila nesklepčna, saj iz pavšalnih in nepopolnih navedb prve tožeče stranke ni izhajalo, da bi zamudila roka iz opravičenih razlogov. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je ravno opravičljiva strankina zamuda naroka ali roka, česar pa prva tožeča stranka v svojih predlogih ni pojasnila. Pritožbene navedbe, s katerimi skuša prva tožeča stranka dopolnjevati nepopolne trditve v svojih predlogih, so nedovoljene pritožbene novote, ki so neupoštevne.