sodne takse - oprostitve plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - pravica do vrnitve sodne takse
Po 10. členu ZST-1 so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije in organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. Po navedeni določbi je kot posredni proračunski uporabnik v lasti občine oproščen plačila sodnih taks tudi konkretni upnik. ZST-1 ne določa primerov, ko bi bila ta pravica stranke, ki je po zakonu oproščena plačila sodnih taks, omejena, niti ne daje pozakonskemu aktu pooblastil za morebitno takšno postopanje. Dejstvo, da upnik ni bil vpisan na seznam oseb, ki so po zakonu oproščene plačila sodne takse (10. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) glede na navedeno na njegovo oprostitev in posledično na pravico do vrnitve takse, ki je ni bil dolžan plačati in mu jo daje zakon, ne more vplivati.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev - osnovni znesek minimalnega dohodka
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 421,89 EUR, dvakratnik pa 843,78 EUR, zaradi česar je napačno ugotovilo, da tožnikov dohodek, dvakratnika tega zneska ne presega. To je vodilo v napačen zaključek, da tožnik ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse.
popolnost predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga - domneva resničnosti javne listine - vročitev poziva za dopolnitev vloge
Sodišče druge stopnje še dodaja, da institut taksne omilitve premoženjsko šibkim strankam omogoča dostop do pravnega varstva, pri čemer strankam nalaga določeno aktivnost glede vsebine predloga za taksno omilitev. V kolikor stranka dejansko zasleduje namen tega instituta, je pričakovano strankino ravnanje v skladu s pozivom sodišča. Opustitev ne izkazuje interesa, ki se zasleduje s predlogom in ob večkratnem ponavljanju takšnega ravnanja stranke lahko kaže tudi na zlorabo procesnih pravic. V primeru, ko sodišče zazna takšno ravnanje, ima možnost denarnega kaznovanja oziroma drugih ukrepov.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - likvidnost premoženja - lastništvo nepremičnine
Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse ne pomeni nepremostljive ovire za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine. Po pojasnjenem se premoženje, s katerim zaradi prisilne izvršbe dolžnik dejansko ne more razpolagati, ne sme upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je upravičen do taksne oprostitve.
neplačilo sodne takse - taksa za pritožbo kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe
Toženec v pritožbi zoper izpodbijani sklep pojasnjuje/utemeljuje razloge, ki naj bi izkazovali nepravilno odločitev v sodbi. Ti razlogi ne morejo biti predmet presoje, če ni predhodno plačana sodna taksa oz. pritožnik njenega plačila ni oproščen.
Po uveljavitvi novele prevalitev sodne takse ni več mogoča, če je nasprotnik osebe, ki je v postopku uspela (toženec), oproščen plačila sodnih taks (nov drugi odstavek 15. člena ZST). Od uveljavitve te novele dalje se poleg tega po določbi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 o prevalitvi sodne takse ne odloča več s sklepom, pač pa s plačilnim nalogom, izdanim na podlagi 34. člena ZST-1, zoper katerega ima zavezanec nato pravico do ugovora oziroma možnost vložitve predloga za taksno oprostitev.
Toženca sta že v pritožbi pravočasno predlagala taksno oprostitev. V kolikor je sodišče štelo, da plačila sodnih taks nista oproščena že po samem zakonu, bi ju zato moralo pozvati, da dopolnita svoj predlog s podatki in izjavami po drugem odstavku 12. člena ZST-1, kot to določa tretji odstavek istega določila. Ker sta toženca oprostitev plačila sodnih taks predlagala že v pritožbi, jima ni bilo potrebno ponovno zaprošati za oprostitev plačila sodnih taks potem, ko jima je sodišče prve stopnje (sicer napačno) posredovalo plačilni nalog, preden je odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/2-7. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 137, 137/1.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - vročitev odločbe po pooblaščencu
Pritožba ne izpodbija ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, da nepopolna vloga tožnikov za taksno oprostitev v postavljenem dvakrat podaljšanjem roku ni bila dopolnjena. Priznava, da določenih izjav strank, ki so potrebne za popolno vlogo za taksno oprostitev, ne more nadomestiti ne pooblaščenec ne tretja oseba. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da obravnavani predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval niti lastnoročnega podpisa tožnikov in njunih družinskih članov niti drugih obveznih sestavin, ki jih določa drugi odstavek 12. člena ZST-1. Zmotno je torej pritožbeno prepričanje, da bi manjkajoče podatke in izjave lahko pridobilo sodišče po uradni dolžnosti ali neposredno od tožnikov. Za pridobivanje podatkov iz javnih evidenc sodišče ni imelo ustrezno podpisane privolitve strank.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezensko stanje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - nedokazane trditve - neizkaz upravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje roka
Tožnik ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi zdravstvenih težav svoje vloge ni mogel pravočasno dopolniti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Vse uveljavljane bistveno spremenjene okoliščine bi se morale nanašati na dejstvo v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse prvotožeče stranke, ki bi moralo nastati od trenutka pravnomočnosti odločanja o pravnomočno zavrženem predlogu za taksno oprostitev. Prvotožeča stranka pa ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi se nanašale na navedeno časovno obdobje.
ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - ugotovitev vrednosti nepremičnine - podatki pridobljeni s strani gurs
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustavno skladna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1.
Glede na pritožnikove trditve o bolniški zadržanosti direktorja neprekinjeno že od začetka leta, kar mu onemogoča kot edinemu zaposlenemu pri tožeči stranki plačilo sodne takse, je evidentno, da gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj v pritožbi navedenih dejstev za utemeljitev predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni mogel brez svoje krivde pravočasno navesti že v predlogu z dne 16. 3. 2023, saj so navedena dejstva očitno obstajala že tedaj.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00070226
URS člen 23. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/8. ZST-1 tarifna številka 5122.
soglasje k sklenitvi sodne poravnave - pritožba upnika - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do sodnega varstva - omejevanje dostopa do sodišča - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Zakonodajalec je zasledoval ustavno dopusten cilj, to je pospešitev in ekonomičnost postopka, saj plačilo sodne takse stranke sili k oceni njihovih možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb. Poleg tega je v teh zadevah predpisana sodna taksa v relativno nizkem znesku (20,50 EUR), stranke so z obveznostjo plačila sodne takse in posledicah neplačila seznanjene, strankam s slabim premoženjskim stanjem pa je zagotovljena tudi možnost taksne oprostitve.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 336. ZST-1 člen 1, 1/3.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - sklicevanje na sodno prakso - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem
Iz vsebine dopisa, na katerega opozarja tožena stranka izhaja, da je sodišče pozvalo toženo stranko, da v roku treh dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse za pritožbo. Slednje pomeni, da mora biti sodna taksa plačana pravočasno, kar se dokazuje z ustreznim dokazilom o plačilu.
V postopkih odločanja glede plačila sodne takse po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da gre za poziv k dopolnitvi nepopolne vloge - pritožbe, ker se v postopku s pritožbo ne uporablja 108. člen tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ZST-1 člen 2. ZST-1 tarifna številka 3008, 30010. ZPP člen 210, 210/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - domneva umika tožbe - umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka - posebna pritožba - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta - odmera sodne takse - tarifna številka 30010
Sodišče je odmerilo takso po tarifni št. 30010 ZST-1 zato, ker pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo postopek, ker nobena od pravdnih strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ni predlagala nadaljevanje postopka, ni posebej taksirana, poleg tega pa tudi ni navedeno, da je takse prosta.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/1, 12a/3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - fizična oseba - premoženjsko stanje - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obročno plačilo sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo obroka sodne takse - posledica neplačila - prisilna izterjava neplačane sodne takse - zaznamba izvršbe
Obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Dejstvo, da so toženčevi solastniški deleži na nepremičninah obremenjeni s hipoteko in imajo vpisano zaznambo izvršbe, ne povzroči, da se ti deleži ne bi upoštevali pri ugotavljanju toženčevega materialnega položaja. Če je dopuščeno obročno plačilo sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka za obravnavanje vložene revizije. Če toženec sodne takse ne bo plačeval skladno s sklepom o dopustitvi obročnega plačila sodne takse, ima to za posledico prisilno izterjavo sodne takse. Ali bo prisilna izterjava sodne takse uspešna ali pa zaradi obstoja drugih toženčevih obveznosti morebiti ne bo (v celoti) uspešna, pa za odločanje o predlogu za taksno oprostitev ni pomembno.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - kumulacija zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnica v obeh primerih zahteva 100.000,00 EUR kot povračilo vlaganj v nepremičnini, pri čemer se pri primarnem zahtevku sklicuje na pravila o povračilu stroškov stečajnega postopka, pri podrejenem pa na pravila obligacijskega prava. V takem primeru pa mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljane dejanske okoliščine. Zato gre v konkretni zadevi za en sam (denarni) zahtevek (za navidezno eventualno kumulacijo). Zato je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbeni postopek odmerilo za vsak zahtevek posebej.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni plačala sodne takse, je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo njeno pritožbo zoper sklep za umaknjeno (105.a člen ZPP).