ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. ZPP člen 41, 41/2.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila takse - obročno plačilo sodne takse - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - več zahtevkov - več spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče prve stopnje je pri odmeri takse izhajalo iz vsote vrednosti postavljenih zahtevkov (63.097,02 EUR). Pri tem je spregledalo, da se po prvem odstavku 20. člena ZST-1 v istem postopku na isti stopnji vrednosti spornih predmetov seštevajo le, kadar zakon ne določa drugače. Tožničini zahtevki v tožbi imajo različno dejansko in pravno podlago. V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. To pomeni, da je treba sodno takso, ki jo mora plačati tožnica za postopek na prvi stopnji, odmeriti od vsake navedene vrednosti posebej. Tožnica torej poleg že odmerjenega zneska v višini 1.227,00 EUR dolguje še plačilo za preostalih 4.000,00 EUR, kar po tar. št. 1111 taksne tarife znaša dodatnih 225,00 EUR.
Čim je ugodeno predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo slednje ni več predpostavka za vsebinsko odločanje o vlogi. Navedeno izhaja že iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. A contrario vloge (v tem primeru pritožbe) ni mogoče šteti za umaknjeno, če obstajajo pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - odmera sodne takse
Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
ZKP člen 96, 96/2. ZST-1 člen 11, 11/2, 12, 12/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-4. ZSVarPre člen 27, 27/1. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 6a.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - lastniški delež v gospodarski družbi - vrednost lastninskega deleža
Vrednost gospodarskih družb se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence Javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanem za znesek dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Ta vrednost se določa na podlagi 6.a člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
fikcija vročitve odločbe - prepozna pritožba - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravilno vročanje - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Glede na sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje dolžnico v III. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na nov začetek teka roka za plačilo sodne takse (tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1). Z vložitvijo prepozne pritožbe se ta rok ni podaljšal. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se namreč ne razteza na procesno situacijo prepozno vložene pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za taksno oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse. Drugačna razlaga bi pripeljala do zlorabe pritožbe in absurdne situacije, ko bi lahko stranka z vložitvijo nepravočasne pritožbe povzročila ponoven tek roka za plačilo sodne takse, ki se je že iztekel.
ZST-1 člen 34, 34/4, 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek prisilne poravnave - sodna taksa - umik pritožbe - pravica do vrnitve takse - smiselna uporaba določb - javnopravna obveznost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je sodna taksa javnopravna obveznost in kot taka ne dopušča uporabe smiselne ali celo analogne uporabe določb ZST-1 glede vračila sodne takse, kjer je izrecno predpisano vračilo sodne takse.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.
ZST-1 tarifna številka 30010.. ZST-1 člen 34a, 34a/7.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - taksna obveznost
Za vloženo pravno sredstvo je bil tožniku izdan plačni nalog, s katerim je bil pozvan, da sodno takso v višini 33,00 EUR plača v roku 15 dni. Odločilnih dejstev, ki se nanašajo na nastanek (plačilo) in odmero (višino) sodne takse v pritožbi ne izpodbija, zato z njo ne more uspeti. Druge pritožbene navedbe pa v tem postopku, ki se nanaša zgolj na taksno obveznost, niso pravno relevantne.
plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nepopoln predlog - vročitev s fikcijo - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Na podlagi vročilnice, pripete k sklepu o dopolnitvi predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2020, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vročevalec dne 11. 1. 2020 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka petnajst dni, v katerem ga mora prevzeti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi tožena stranka pismo na pošti lahko prevzela do 27. 1. 2020. Ker tega ni storila, se šteje, da ji je bila na ta dan sodna pošiljka vročena. Rok za dopolnitev vloge je pričel teči dne 28. 1. 2020 in se je iztekel dne 4. 2. 2020. Dopolnitev predloga, vložena dne 5. 2. 2020, je tako prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
oprostitev plačila sodne takse - zasebna tožba - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana
Pritožnik pa razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse napada le z navedbami, da so mu doslej vsa sodišča na podlagi absolutno istih podatkov o premoženjskem stanju redno dovolila obročno plačilo sodne takse, sklicujoč se na odločbe (sklepe) Okrožnih sodišče v Kopru in Ljubljani ter sklep Višjega sodišča v Kopru (I Cp 691/2017 z dne 23. 5. 2018). Argumentirano in konkretizirano pa ne problematizira razlogov prvega sodišča o tem, da mesečni dohodek družine zasebnega tožilca znaša 1.842,98 EUR oziroma 921,49 EUR na družinskega člana in tako presega dvakratnik minimalnega dohodka, kot tudi da imata predlagatelj, to je zasebni tožilec in njegova soproga v lasti stanovanje v vrednosti 165.000,00 EUR in nimata drugih družinskih članov, ki bi jih bila dolžna preživljati, kajti le slednje je relevantna podlaga za presojo o tem, ali je bil predlog zasebnega tožilca za oprostitev, odlog in obročno odplačilo sodne takse za vložitev zasebne tožbe utemeljen ali ne.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - nedovoljena pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju pritožba in ne ugovor. Poimenovanje pravnih sredstev ni odločilno, temveč njihova vsebina.
Sodišče prve stopnje je navedlo tudi materialnopravno podlago tretji in četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), po katerem lahko pravno osebo le delno oprosti plačila sodnih taks nad 44 EUR in zato popolna oprostitev plačila sodnih taks za pravno osebo ni dopustna (2. točka obrazložitve). Glede na to materialno pravo prvi dolžnik neutemeljeno predlaga sodišču uporabo diskrecijske pravice in oprostitev plačila v celoti.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo tretji in četrti odstavek 11. člena ZST-1, kjer je bistveno, da pravna oseba, kar je dolžnik, ne more biti oproščen(a) plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR, če je taksa višja od 44,00 EUR, pa mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela je lahko oproščena.
Pravno odločilno dejstvo v zadevi je, da je tožeča stranka umaknila tožbo (2., 4. in 5. točka obrazložitve sklepa), ko je spis že prispel okrožnemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo sodno takso za postopek na prvi stopnji, ki se je končal z umikom tožbe pred razpisom naroka.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trdtiveno in dokazno breme - zavrženje predloga
Po dovolitvi taksne olajšave (to je odloga ali obročnega plačila taksne obveznosti) plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje strankine vloge, temveč pride v poštev samo še prisilna izterjava neplačane sodne takse. Tožnik v ponovnem predlogu za taksno oprostitev ni navedel oziroma izkazal bistveno spremenjenih okoliščin od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za taksno oprostitev. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil izdan. Glede na navedeno ni pravno pomembno pritožbeno sklicevanje na taksno oprostitev za plačilo nižjih zneskov sodnih taks v dveh drugih sodnih postopkih. Tudi sicer sodišče ni absolutno vezano na podobne odločitve v drugih primerih iz sodne prakse, temveč na tehtnost argumentov teh odločitev.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 34, 34/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - vsebina pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirane trditve
Tožena stranka se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na svoje dosedanje navedbe v tem gospodarskem sporu. Vendar takšno sklicevanje ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga, ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00033125
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 15, 15/1. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - podpis pooblaščenca - pooblastilo
Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da na tipskem obrazcu izdani sklep ni ustrezno obrazložen, iz njega namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, tožena stranka pa sodne takse ni plačala v za to določenem roku. Takšna vsebina obrazložitve zadošča za to, da stranka pozna razloge za odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa je omogočen njen preizkus na pritožbeni stopnji, saj se da na podlagi podatkov v spisu preveriti pravilnost vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo.