Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti (79. čl. ZTLR), pri tem pa ne more prepovedati vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljena motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pri svojem odločanju.
Delovno sodišče je stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku delavca proti delodajalcu iz razloga, ker naj bi delodajalec za delavca nepravočasno posredoval podatke o njegovi plači za prejšnje leto, v zvezi z zahtevo delavca za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo.
ZPP (1977) člen 196, 196/1, 206, 196, 196/1, 206. ZOR člen 61, 1089, 1090, 61, 1089, 1090. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
odškodnina za nesrečo pri delu - izvensodna poravnava - stroški postopka - nastanek škode po sklenjeni poravnavi
1. Ne glede na sklenjeno izvensodno poravnavo o odškodnini za nesrečo pri delu, pripada oškodovancu pravica, da od povzročitelja škode zahteva večjo odškodnino, če je po sklenjeni izvensodni poravnavi prišlo do nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tem okoliščina, da se je oškodovanec s poravnavo odpovedal vsem nadaljnjim terjatvam, nima vpliva na to pravico.
S poravnavo o odškodnini za škodo, ki jo je oškodovanec utrpel, je zajeta lahko samo odškodnina za tiste škodljive posledice, ki so bile za stranki predvidljive v času sklepanja poravnave. Če je zatem prišlo do nepredvidljivega poslabšanja zdravja, lahko oškodovanec zahteva odškodnino, ki jo zaradi tega trpi, ne glede na to, da se je s poravnavo tej pravici odrekel. Zapisan dogovor o kritju vse škode oz. popolni poravnavi škode je potrebno razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo škodo in vse tiste posledice oz. bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno (1089. in 1090. ZOR-a), ne pa tudi za škodo izven teh okvirov.
2.Bivši udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela po uveljavitvi ZDSS nima položaja stranskega intervenienta, temveč stranke, če je predlagatelj (tožnik) zahteval v zahtevku v predlogu za sodno varstvo (oz. kasneje v tožbenem zahtevku), da se mu prisodi določena stvar oz. odmeri tudi v breme tega udeleženca.
Res je, da je odločba z dne 4.5.1993 o prenehanju obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993, deklaratorne narave. Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, z dne 7.11.1989, zato, ker poslovni prostor ni izpolnjeval vseh predpisanih pogojev. Ker tudi po preteku treh let tožnik ni dostavil uporabnega dovoljenja za nov poslovni prostor, je SO L., Oddelek za urejanje prostora, izdal navedeno odločbo o prenehanju poslovanja obratovalnice po samem zakonu z dnem 21.2.1993. V izreku je določil tudi, da se po pravnomočnosti te odločbe izvrši zaznamek v registru obratovalnic, ki se vodi pri navedenem organu pod zap. št. 714. Odločba je postala pravnomočna 21.5.1993 in prvostopno sodišče pravilno zaključuje, da je odločba šele s pravnomočnostjo postala izvršljiva. Sodišče pravilno zaključuje tudi, da v skladu z določbo 18. člena zakona začne v konkretnem primeru teči 30 dnevni rok za prijavo pri zavodu od 21.5.1993, ne pa od 21.2.1993. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogovanjem prvostopnega sodišča, ki se je na tako stališče postavilo zato, ker je bil tožnik šele z odločbo z 4.5.1993, ki jo je prejel dne 6.5.1993, lahko seznanjen z njeno vsebino, zaradi česar ne more vzdržati smiselno pritožbeno stališče, da bi se moral prijaviti v 30 dneh po prenehanju obratovalnice z dnem 21.2.1993, saj je bil ta datum postavljen v navedeni odločbi za nazaj. Nesporno pa se je prijavil pri zavodu 16.6.1993, torej v okviru 30 dnevnega roka, šteto od 21.5.1993 dalje.
ZDR člen 30, 30/1, 30/2, 30, 30/1, 30/2. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17, 17/1, 17/2.
razporeditev na drugo delovno mesto - začasno prenehanje potreb po delu - čakanje na delo
Zaradi razporeditve delavca na drugo, že oz. še zasedeno delovno mesto ne more biti delavec na tem delovnem mestu zakonito napoten na začasno čakanje na delo.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - odsotnost z dela zaradi bolezni
Vprašanje opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni se v postopku prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi 5 dnevnega neupravičenega izostanka kaže kot predhodno vprašanje, ki mora biti predhodno dokončno rešeno pred organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Dokončno mnenje zdravniške komisije pri enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o priznanju upravičene odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni je za delodajalca obvezujoča.
ZIP člen 76, 76/1, 168, 267, 267/1, 267/2, 268/1-1, 76, 76/1, 168, 267, 267/1, 267/2, 268/1-1.
začasna odredba - nedenarna terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve - hramba - identičnost s tožbenim zahtevkom
Če upnik zahteva izročitev svoje premične stvari, ki je pri dolžniku, je začasna odredba s prepovedjo dolžniku odtujiti ali obremeniti to stvar nesmiselna in zato predlog za njeno izdajo neutemeljen. Če upnik zahteva izročitev (svoje) stvari v hrambo v zavarovanje tožbenega zahtevka na njeno izročitev, hkrati pa trdi, da bo stvar uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti, je podana identiteta tožbenega zahtevka z zahtevkom iz začasne odredbe; taka začasna odredba bi presegla namen zavarovanja terjatve, ker bi pomenila izvršitev sodbe že pred njeno izdajo.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 353, 353/2, 332, 332/1, 353, 353/2. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
sodba na podlagi izostanka - plačilo regresa in plače
Ker se sodba zaradi izostanka v skladu z 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da so bili pritožbeno osporavani zneski že plačani.
kršitev delovnih obveznosti - zastaralni rok - disciplinski postopek
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka začne teči z dnem, ko se je zvedelo za kršitve delovnih obveznosti in storilca in ne šele z vložitvijo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
Po določbi 1. odst. 221. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka priznala pred sodiščem med pravdo. Ne zadostuje, da gre le za neprerekana (neugovarjana) dejstva.
Če bi tožeča stranka že v času postopka pred sodiščem prve stopnje lahko predlagala izvedbo dokaza z izvedencem, sodišče po določilu 2. odst. 422. člena ZPP ne dovoli obnove postopka zaradi novih dejstev ali dokazov po 9. točki prvega odstavka 421. člena ZPP.
Razpisnega pogoja "najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah" ni mogoče enačiti z delovnimi izkušnjami na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izpolnjevanje razpisnega pogoja aktivnega znanja nemškega ali angleškega jezika se dokazuje le s pismenim potrdilom pristojne organizacije. Komisija za izbiro direktorja ne more sama presoditi, če ta pogoj izpolnjujejo vsi kandidati, ki so predložili kakršnokoli potrdilo o učenju tujega jezika.
Takšne napake v sodbi, ki posega v meritorno odločitev o tožbenem zahtevku ni mogoče popraviti s sklepom o popravi po 342. členu ZPP. Spremenjena bi bila vsebina odločitve, ta pa je bistvena za stranke in njihovo pravico do pritožbe.
Po III. odstavku 35. člena ZIP (v zvezi s 244. členom ZIP) upniku ni treba v predlogu za izdajo začasne odredbe premične stvari natančneje označiti. Ker pa se je upnik odločil, da ne bo dokazoval nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve (I. odstavek 265. člen ZIP), ampak samo, da ne bo z začasno odredbo pretrpel nobene škode, bi upnik predmete, za katere naj se prepove pravni promet, moral opredeliti.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zaslišalo kot stranko le tožnico, v nenavzočnosti toženca, ki na to glavno obravnavo ni bil pravilno vabljen, ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 265. člena v zvezi z 268 čl. ZPP, kar ima pomen absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Delodajalec ni dolžan pristati na delavčev samovoljen nastop koriščenja letnega dopusta in zato lahko zakonito opredeli takšno delavčevo odsotnost z dela za neupravičeno.
domneva alkoholiziranosti - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati
Tožeča stranka je domnevo o alkoholiziranosti dokazala z dejstvi iz kazenske sodbe. Sama kazenska sodba pa ni dokaz v civilnem postopku. Vzročno zvezo mora ugotoviti civilno sodišče.
Sredstva, ki so položena kot varščina za odlok izvršbe ne morejo biti predmet izvršbe in iz tega razloga je tudi brez pomena dejstvo, da je sodišče tekom postopka varščino dolžniku vrnilo.