Po določbi 78. člena ZTPDR pa mora biti sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi zanj, delavcu vročen v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - sklenitev in izpolnitev pogodbe
Bistveno je, da ne gre za primer, ko bi stečajni dolžnik po vzpostavitvi obligacijskega razmerja s toženo stranko, torej naknadno, spreminjal modalitete izpolnitve svoje obveznosti v korist enega od upnikov (tožene stranke). Zato ne gre za naklanjanje ugodnosti toženi stranki in izpodbijano dejanje nima objektivnih elementov izpodbojnosti po določbah 1. in 3. odstavka 125. člena ZPPSL.
prenehanje delovnega razmerja - pristojni organ - potek mandata - izvajanje dokazov - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Disciplinski komisiji, ki je izvajala dokaze, je potekel mandat. Nova disciplinska komisija, ki je v soglasju s prisotnimi sprejela sklep, da bo izvedla dokaze tako, da bo prebrala pred prejšnjo komisijo izvedene dokaze, je s tem izvedla dokaze, ki so bili veljavna pravna podlaga za odločitev. Tožnica, ki se obravnave neupravičeno ni udeležila, se je s tem odrekla možnosti, da bi se izrekla o načinu izvedbe dokazov.
Svet šole kot drugostopni organ je ugotovil, da niso podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine, zato glede na določbe pravilnika tožene stranke in ZDR (1990) ni bilo pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.
odškodninski spor - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - vmesna sodba
Tudi če bi se izkazalo, da bi bilo mogoče zmanjšati škodo z zamenjavo folije, to ne bi izključilo odgovornosti tožene stranke za vso nastalo škodo, pač pa le za njen del. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bo mogoče trditve tožene stranke, ki gredo v tej smeri, upoštevati pri odločanju o višini odškodnine. Nižji sodišči tako nista ravnali v nasprotju z določbami 315. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - resen razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar mora ta razlog biti dokazan. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica po 12.2.1999 za delo ni bila sposobna zaradi zdravstvenih težav, to pomeni, da od 13.2.1999 dalje z dela ni izostala neupravičeno. Delodajalec tako ni dokazal resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, zato tožnici delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga in na podlagi, ki ga je kot bistvenega za prenehanje delovnega razmerja ugotovila tožena stranka.
Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.
Ugotavljanje posebnih, t.i. kvalifikatornih okoliščin, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na katerega so se pavšalno sklicevale pogodbe o zaposlitvi, to je začasno povečani obseg dela, dejansko ni bil podan, je bilo takšno delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.
revizija - obrazložitev revizije - sklicevanje na pritožbene razloge v reviziji - garancija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica do povračilnega zahtevka
Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.
ZPP člen 363, 363/1, 365, 365-1.ZS člen 106, 106-6.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za delegacijo pristojnosti - zavrženje pritožbe
Ko vrhovno sodišče odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ne nastopa v vlogi sodišča prve stopnje, marveč na podlagi posebnega pooblastila iz 6. točke 106. člena ZS. Pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
Evropska konvencija o izročitvi člen 14, 16, 16/1, 22.ZKP člen 525, 525/1, 525/2.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - začasni pripor
Začasni pripor po 16. členu Evropske konvencije o izročitvi oziroma 2. odstavku 525. člena ZKP je mogoče odrediti tudi, če v času odreditve niso podani vsi pogoji za izročitev (npr. privoljenje države prejšnje izročiteljice).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno, ki sta jo v zvezi s kaznivima dejanjema sprejeli sodišči prve in druge stopnje, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08881
ZPP člen 318, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. ZTLR člen 37, 43.ZD člen 224.
zamudna sodba - ugovor litispendence - ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - dedovanje - pravda ob obstoju pogojev za obnovo postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v primeru, ko se ne nanaša na procesno predpostavko litispendence temveč razsojene stvari, dovoljen revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP; vendar v danem primeru ni podan. Res je tožnica pred to pravdo razpolagala s pravnomočnim sklepom o dedovanju (po materi), s katerim ji je že bila priznana solastnina do 1/4 na sporni nepremičnini. Kljub temu sta toženca kot otroka tožničinega očima po njegovi smrti zaradi napake sodišča v zapuščinskem postopku dedovala celotno nepremičnino (torej tudi delež, ki ni bil v lasti zapustnika, temveč tožnice) in se uspela na podlagi sklepa o dedovanju vknjižiti na celotni nepremičnini vsak do polovice. Zato ne drži revizijska trditev, da tožnica že razpolaga z "izvršilnim naslovom", na podlagi katerega bi lahko svojo solastnino vpisala v zemljiško knjigo, saj ji to preprečuje sedanje zemljiškoknjižno stanje. Za uveljavitev iz tožničine solastninske pravice izvirujočih polnih upravičenj je bila torej potrebna prav lastninska tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom, pri čemer je pravdna pot vselej tudi sicer predvidena kot korektiv pravnomočno končanih zapuščinskih postopkov (primerjaj z določbo 224. člena ZD).
posojilna pogodba - navidezna pogodba - ničnost - pogodba o vsebini oporoke - odkup stanovanja po SZ - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj
Nični sta tako navidezna darilna pogodba kot tudi po 105. členu ZD prepovedana prikrita pogodba, s katero se je tožnik zavezal poravnati kupnino za stanovanje, ki ga je odkupila toženka, ta pa se je zavezala, da bo z oporoko poskrbela, da bo tožnik po njeni smrti pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Posledica ničnosti je, da mora toženka vrniti prejeti denarni znesek in plačati zamudne obresti od dneva, ko je postala nepoštena, to je od dneva odtujitve stanovanja dalje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Ker tožnika pred začetkom gradnje objektov nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala imeti, so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.