KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22879
ZKP člen 307, 307/3.KZ člen 252.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - predhodno kaznivo dejanje
Določba 3. odstavka 307. člena ZKP ne zahteva, da bi ob ostalih izpolnjenih pogojih obdolženec moral biti zaslišan na kakšnem prejšnjem naroku za glavno obravnavo, da bi se lahko opravila glavna obravnava v njegovi nenavzočnosti, ampak je ta zakonski pogoj izpolnjen tudi, če je bil obdolženec zaslišan v preiskavi.
Ker je iz izreka in obrazložitev izpodbijanih sodb razvidno, da so bili obdolženci oproščeni obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da bi zaseženi denar izviral iz davčne zatajitve in organizirane goljufije pri piramidnih igrah ter da bi obdolženci prikrivali izvor tega denarja, kršitev določbe 252. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP ni podana. Bila bi le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZKP in jo tudi utemeljilo z razlogi, zaradi katerih je štelo, da dejanje, za katero so bili obdolženci obtoženi, ni kaznivo dejanje.
prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - predmet prodaje - vpis v zemljiško knjigo
Sicer jasna določila pogodb o predmetu prodaje je tožena stranka naredila sporna (s tem, ko je zatrjevala, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina), ugotovitev namena strank (ki je dejansko vprašanje) pa je to spornost odpravila (drugi odstavek 99. člena ZOR).
ZPP člen 325, 325/4, 339, 339/2-14.ZZZDR člen 123, 129.
sodba - odpoved pravici do pritožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - preživljanje otroka - višina preživnine - zahteva za varstvo zakonitosti
V primeru, ko sta se ob razglašeni sodbi stranki odpovedali pravici do pritožbe, je prej navedeni standard obrazložitve sodbe vsekakor nižji, vendar pa to še ne pomeni, da je strankam mogoče dostaviti neobrazloženo sodbo ali sodbo z razlogi, ki ne zadoščajo najnižjemu standardu obrazložitve.
pravica do povračila škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - odškodninska odgovornost za zakonodajno protipravnost - socialne in ekonomske pravice - socialna varnost otrok
Socialna in ekonomska enakost prav vseh otrok je iluzorna. Tudi ustava, mednarodne konvencije in zakonodaje te vrednote ne morejo zagotavljati. Dolžnost države je, da poskrbi za tak standard socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje in ki je v skladu z njenimi ekonomskimi sposobnostmi.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
Odmera zadoščenja za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za skaženost zaradi zloma leve ponvice levega kolka s travmatsko okvaro levega lumbosakralnega živčnega pleteža, lobanjsko-možganske poškodbe v smislu možganskega pretresa, več manjših udarninsko-raztrganinskih ran, večje raztrganine z večjim kožnim defektom na levi podlahti in odrgnin v predelu prsnega koša).
ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - vojaška vaja - poškodba pri poklicnem vojaku - hoja po kraškem terenu
Hoja po razgibanem kraškem terenu v ugodnih časovnih in vremenskih razmerah za poklicnega vojaka ne pomeni nevarne dejavnosti.
dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - oporočna sposobnost - neveljavna oporoka
Ob upoštevanju ugotovitve nižjih sodišč, da je bila pokojna A.K. ob napravi oporoke zaradi psihoorganskega sindroma oziroma demence (ter prizadetosti vida in sluha) v takem duševnem stanju, da ni bila sposobna razumeti pomena in posledic oporoke in je bila zgolj navidezno sposobna izraziti svojo voljo, je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da oporoka zaradi odsotnosti oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje in posledično sposobnosti testiranja ni veljavna.
upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - vzajemnost z Republiko Hrvaško
Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.
plačilo odpravnine - razrešitveni razlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata - utemeljen razlog za odpoklic - pravni standard - vrednostni standard
Nižji sodišči sta pri presoji prezrli vrednostni standard, da je že sama funkcija direktorja od tožnice pri izpolnjevanju obveznosti terjala takšno skrbnost kot se zahteva za ravnanje dobrega gospodarja, če že ne dobrega strokovnjaka. Namen, zaradi katerega je tožena stranka v 39. členu družbene pogodbe predpisala sprejemanje strategije razvoja in letnih programov dela, za odločitev v sporu ni pomemben. Za odločitev so pomembne samo tiste njene določbe, ki se nanašajo na dolžnosti direktorja. Ni predpisa, ki bi tožeči stranki kot direktorici družbe, izhajajoč iz namena njenih dolžnostnih ravnanj, izključeval njihovo opustitev oziroma uporabo posameznih določb pogodbe o ustanovitvi družbe. Za tožnico so zato veljale določbe družbene pogodbe v celoti, brez izjem. Odgovornost direktorja za njihovo izpolnitev se tako predpostavlja in je torej profesionalna in stroga.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odločitev o postranski terjatvi - zamudne obresti - dopolnilna sodba
Kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana le tedaj, če sodbe zaradi očitane pomanjkljivosti ne bi bilo mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali je podan kakšen od upoštevnih pritožbenih razlogov).
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - poškodba na delu
V primeru poškodbe delavca s strani sodelavca je potrebno poškodovanega delavca z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca za ravnanje delavca šteti za tretjo osebo.
ZDR (1990) člen 103.ZPP člen 137, 137/1.ZOdv člen 14, 14/1.ZDDO člen 45, 45/1.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - vročitev vabila - disciplinska kršitev, ki pomeni kaznivo dejanje
I. Če ima delavec v disciplinskem postopku pooblaščenca - odvetnika, se vabila delavcu veljavno vročajo z vročitvijo pooblaščencu.
Kasnejši preklic pooblastila ne vpliva na veljavnost vročitve.
II. Opredelitev dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje, v disciplinskem postopku ni vezano na pravnomočno kazensko sodbo pa tudi ne na pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo, saj lahko za potrebe disciplinskega postopka elemente kaznivega dejanja ugotavljajo tudi disciplinski organi in sodišče v delovnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.
pravica do jubilejne nagrade pri prevzemniku kot zadnjem delodajalcu
Če tožnik svoje pravice do plačila jubilejne nagrade - ki je po določbi 15. člena SPgd ugodnejša od splošne ureditve iz 2. točke 51. člena SKPgd pri S. d.d. kot prevzemniku, in kot zadnjemu delodajalcu, (v pravnem in dejanskem smislu) ni uveljavil, se sedaj ne more sklicevati na prikrajšanost zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Uveljavitev pravice iz delovnega razmerja, izhajajoče iz delovne dobe tožnika, ki je bil prevzet na delo k drugemu delodajalcu in mu jo zagotavlja 3. alinea prvega odstavka 15. člena SKPgd, je bila namreč in je še v njegovi dispoziciji.
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
ZDavP člen 112, 198, 201, 201/1, 202/2. ZDS člen 2, 2/2, 9, 9/3, 13. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 144/7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij - ugotovitev pravilnega obračuna davka ni predhodno vprašanje
V postopku vračila preveč plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb ugotovitev pravilnega obračuna tega davka (s strani davčne inšpekcije) ni predhodno vprašanje. Zato ni bilo zakonite podlage za prekinitev postopka vračila preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb zaradi rešitve predhodnega vprašanja.