davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnega papirja pred potekom treh let od dneva, ko je bi vrednostni papir pridobljen - osnova davka - razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi
Pri davku na dobiček iz kapitala je osnova razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob pridobitvi je (po določbi 60. člena Zakona o dohodnini) pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. Zato stroški kredita, ki je bil pridobljen za nakup vrednostnih papirjev, ne morejo biti upoštevni.
ZDSS (1994) člen 23, 24, 24/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1.
dokončnost odločitve - izvršljivost odločitve delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Ob razveljavitvi dokončne odločitve delodajalca in zavrnitvi zahtevka za razveljavitev prvostopne odločitve o prenehanju delovnega razmerja, je bil utemeljeno zavrnjen tožnikov zahtevek za vrnitev nazaj na delo, saj lahko sodišče ob razveljavitvi odločitve delodajalca samo odloči o obveznosti in odgovornosti delavca.
pravni interes za pritožbo - zavrnilna sodba - zavrženje pritožbe
Z zavrnitvijo zahtevka za toženo stranko preneha nevarnost, da bi morala kaj dati ali storiti. Z zavrnitvijo zahtevka se položaj tožene stranke v pravnem pogledu le izboljša in zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnilno sodbo (3. odstavek 342. člena ZPP).
prevzem delavcev - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - vrnitev k prejšnjemu delodajalcu
Delodajalec je s pogodbo prenesel opravljanje dejavnosti varovanja na drugo pogodbeno stranko, ki je tudi prevzela delavce (15. člen ZTPDR, 15. člen ZKPgd). Ob sklenitvi pogodb ob prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev, se delodajalec ni prepričal, ali ima drugi delodajalec na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD in 8. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (ZZV) licenco za opravljanje zasebnega varovanja. Ker drugi delodajalec teh pogojev ni izpolnil, je prevzetim delavcem prenehalo delovno razmerje. Zato ima tožnik pravico zahtevati, da ga prejšnji delodajalec ponovno sprejme v delovno razmerje.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami
V pravdni zadevi je bilo sporno, ali ima upravitelj stanovanjske hiše pravico v svojem imenu zahtevati vračilo denarja, ki ga je plačal namesto toženca. Ker je toženec ugovarjal, da je založil sredstva iz namensko zbranih sredstev stanovalcev in da bi bili zato le-ti upravičeni zahtevati vračilo, je bilo odločilno vprašanje, ali je bil toženec obogaten na škodo tožeče stranke, torej ali je upravnik plačal račune iz lastnih sredstev.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje zapisali, da je plačal račune iz lastnih sredstev, čeprav iz listin, ki jih je predložil izhaja, knjiženje "v breme računa A. p.o. - sred.skup.stan. L.", torej v breme sredstev skupnosti stanovalcev L., ki se zbirajo na računu tožeče stranke, in ne iz sredstev tožeče stranke same, sta storili absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - spor o pristojnosti
V obravnavanem sporu je upnica (sedaj tožnica) začela izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ker je po ZIZ krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v izvršilnem postopku ni dogovorjene krajevne pristojnosti, kakršno pozna 69. člen ZPP. Toda po dolžničinem ugovoru je bila razveljavljena druga točka sklepa o izvršbi in je bilo sklenjeno, da se bo zadeva nadaljevala v pravdi.
Po četrtem odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožeča stranka dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek v obravnavani zadevi ni prešel v pravdnega zaradi procesnega dejanja upnice oziroma tožnice, temveč zaradi dolžničinega oziroma toženkinega procesnega dejanja - ugovora proti sklepu o izvršbi. Zato lahko tožnica uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku (70. člen ZPP). To je tožnica tudi storila potem, ko je prejela sklep, da bo sodišče o njenem zahtevku in stroških odločalo v pravdi.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - zavezanec za plačilo - lastnik radijskega dovoljenja
Zavezanec za plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence je lastnik radijskega dovoljenja, ne glede na to, ali radijsko frekvenco tudi dejansko uporablja.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na delež družbenika d.o.o. - krajevna pristojnost - sedež d.o.o.
Po 164. členu ZIZ je za izvršbo na delež družbenika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe. Ker je sedež podjetja K. d.o.o. v Grosupljem, je za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
Kaznivo dejanje po 7. točki 394. člena ZPP mora biti za sodbo kavzalno. To pomeni, da je izdaja konkretne sodbe oziroma vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oziroma izda sodba z določeno vsebino. To kaznivo dejanje lahko v prvi vrsti stori sodnik ali pa druge osebe, ki imajo možnost kakorkoli predrugačiti pravdno gradivo (npr. vpisničarke, stranke oziroma njihovi pooblaščenci pri pregledu spisa, vročevalec pri izpolnjevanju povratnice itd...).
vrednotenje podržavljenega premoženja - zemljišča, ki ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč
Če zemljišča ob denacionalizaciji nimajo več statusa kmetijskih zemljišč, so pravilno vrednotena na podlagi 3. odstavka 44. člena ZDen kot kmetijska oz. gozdna, če njihova namembnost ni bila spremenjena s predpisom, ki je bil podlaga za njihovo nacionalizacijo oz. niso bila predvidena za zazidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka
V primeru objektivne zveznosti, posebej če se sodba nanaša na udeležence, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele tedaj, ko postane odločba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek, torej ko je v ponovljenem postopku pravnomočno odločeno tudi o razveljevljenem delu sodbe.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva - zasebna tožba
Tožnik, zoper katerega je bila v kazenski zadevi vložena zasebna tožba zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alinee 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči.
Odgovornost zdravstvene organizacije za škodo, ki nastane pacientu, je dveh vrst: poslovna odškodninska odgovornost in civilni delikt. Sklicevanje na strokovno napako predstavlja uveljavljanje poslovne odškodninske odgovornosti. Zato tožeča stranka v nadaljevanju postopka s pavšalnim sklicevanjem na opustitev pojasnilne dolžnosti ne more uspeti. Gre namreč za prvino druge podlage - civilnega delikta. Na tej pravni podlagi pa tožbe v tem postopku ni gradila.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - zavrženje revizije
V postopku izvršbe in zavarovanja se sicer smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Z določbo prvega odstavka 10. člena ZIZ pa je revizija kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, izrecno izključena.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanjem kršitve obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist ne zadostuje le navedba dokazov, ki naj bi jih sodišče izvedlo in posplošena trditev, da bi izvedenec medicinske stroke podal strokovno mnenje o tem, ali je obsojenec bil v takšnem stanju in pod takšnim vplivom alkohola sposoben izvršiti kaznivo dejanje. S tem namreč ni izkazal verjetnosti, da bi predlagani dokazi vplivali na drugačno presojo dokazov, ki jih je izvedlo sodišče in s tem na drugačne dejanske ugotovitve, ki zadevajo odločilna dejstva.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS08687
ZD člen 7, 8, 27, 41, 123, 132, 141, 144, 214, 222, 228. Zakon o dedovanju (1965) člen 32, 46, 144. ZOR člen 122, 122/1, 122/2.ZPP člen 300, 300/1, 300/2, 300/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - nasprotna tožba - dedovanje - zmotna uporaba materialnega prava - prehod zapuščine na dediče - pravilo sočasne izpolnitve - dediščinska tožba - izločitev nasprotne tožbe - ugovor neizpolnitve - pozneje najdena oporoka - oporočni dedič - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
V sistemu zapuščinskega prava ni nobenih določb, ki bi nalagala sočasnot izpolnitve (smiselna uporaba 122. člena ZOR), tako ne v rednem zapuščinskem postopku, kot tudi ne v pravdnem postopku, kadar je ta predpisan za urejanje dednopravnih razmerij. Tako niti v primeru več dediščinskih tožb ni nikakršne podlage, ki bi dedičem nalagala sočasno izpolnitev.
ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.