V sklepu o odreditvi pripora (2. odstavek 202. člena ZKP) mora biti opis dejanja konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša, ni pa potrebno, da bi bil podan tako podroben opis dejanja, kot se zahteva za nadaljnje sodne odločbe (sklep o uvedbi preiskave in sodba).
podržavljenje zalog in inventarja v trgovini - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
V denacionalizacijskem postopku se vrednost premoženja, ki se vrača, ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen oziroma na njegovi podlagi izdano Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja.
azil - začasna omejitev gibanja - razlog za začasno omejitev gibanja - vložena ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja
Že vložena ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine je zadosten razlog, da se prosilcu za azil začasno omeji gibanje zaradi ogrožanja premoženja po 4. točki 1. odstavka 27. člena ZAzil.
azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - verbalno nadlegovanje ni razlog za pridobitev azila
Če je podan kakšen razlog iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, lahko pristojni organ o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila.
Čeprav je res, da delovno dovoljenje izrecno ni določeno kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila po 123. členu ZPIZ niti po kakšnem drugem členu tega zakona, ne gre prezreti, da je možno delovnemu invalidu to pravico priznati samo pod pogojem iz drugega odstavka 188. člena ZPIZ, ki določa, da se nadomestila plače nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 69. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) bilo ugotovljeno, da tožnik ni mogel biti prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba (ker ni imel delovnega dovoljenja, niti brez dovoljenja ni mogel biti iskalec zaposlitve), se revident zavodu ni imel več kaj javljati, zato tudi ni bilo pogojev, določenih v zakonu, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestilo plače.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - koriščenje letnega dopusta - dokazno breme
Ker v skladu s pravilom o obrnjenem dokaznem bremenu toženec ni dokazal, da je bil tožnik z dela odsoten neupravičeno, zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja ni bil podan.
Tožničina ugotovljena ravnanja (ni čistila sanitarij, malomarno je stregla goste, do njih se je vedla tako, kot se do gostov ne bi smela, pred gosti je žalila toženo stranko in njeno poslovno sodelavko) predstavljajo tako hude kršitve delovnih obveznosti, da je tožena stranka imela podlago, da je tožnici izrekla ob upoštevanju določil 5. točke 40. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91), predvsem ob upoštevanju 8. alineje citiranega člena, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka tožniku spornega dopusta ni odobrila (kar je bilo tožniku sporočeno), da tožnik nasprotno ni uspel dokazati, da mu je bil dopust odobren, ker je moral delavec za odobritev dobiti predhodno pisno soglasje, tega pa ni imel (dejansko stanje na katerega je revizijsko sodišče vezano glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP), je delodajalec dokazal resen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožniku, zato mu je delovno razmerje lahko prenehalo na podlagi, ki ga je kot pomembnega za prenehanje delovnega razmerja ugotavljala tožena stranka.
ZUS člen 77, 77/2-3. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZZDPO člen 32, 45, 46. Slovenski računovodski standardi standard 3, 5, 17, 21.
davek od dobička – davki in prispevki od plač – razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) – nastanek poslovnega dogodka – izplačilo dobička članom uprave – akontacija davka od dobička pravnih oseb – nagrade delavcem iz naslova inovacij
V SRS ni podlage za stališče, da gre za dvom v nastanek poslovnega dogodka, če listina, na podlagi katere je bilo knjiženje opravljeno, nima opredelitve o vrsti storitve, je pa mogoče vrsto storitve oziroma naravo in obseg poslovnega dogodka spoznati iz drugih navedb v listini in iz vsebine drugih knjigovodskih listin. Bistveno namreč je, da izkazujejo resničnost poslovnega dogodka, poslovne knjige oziroma vsebina vseh knjigovodskih listin.
ZOR člen 355, 355/1, 355/2. ZPPSL (1989) člen 116, 116/4. ZPPSL člen 130.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSL
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR).
355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti.
Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij davka - davčni obračun - dividende
Ureditev 32. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) izhaja iz načela, da se dobiček, ko gre za pravne osebe - rezidente RS, obdavči samo enkrat: pri izplačevalcu ali pri prejemniku dividend. Davek praviloma plača prejemnik ali za prejemnika izplačevalec.
ZDDV člen 53, 53/4. ZDavP člen 20,20/2. ZUS člen 73.
davek na dodano vrednost - vračilo plačanega davka - pobot z davčnimi dolgovi
Če se ugotovi, da je treba davčnemu zavezancu vrniti del plačanega DDV, ima pa ta davčni zavezanec davčni dolg iz drugih pravnih naslovov, se mu vrne DDV zmanjšan za znesek davčnega dolga. V postopku vračila DDV davčni zavezanec ne more uveljavljati odložitve plačila davčnega dolga, ki izvira iz drugih pravnih naslovov.
Določilo 13. člena ZST pomeni izjemo od pravila, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Stranka pogosto šele z vročitvijo opomina izve za višino sodne takse, poleg tega pa lahko nastanejo okoliščine, ki opravičujejo obročno plačilo sodne takse šele po nastanku taksne obveznosti.
ZDDPO člen 12, 25. SRS 21. ZDavP člen 15, 15/4. ZPD člen 3, 20, 20/1.
zamudne obresti - davek od dobička pravnih oseb
Davčnega zavezanca bremenijo posledice zamude z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Zavezanec za plačilo prometnega davka je slovenska pravna oseba, če je zanjo opravila storitev tuja pravna oseba po svojih delavcih, ki pa pri nas ni registrirana.
Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).
davek na dodano vrednost - prodaja motornih vozil - razmerje med Zakonom o davku na dodano vrednost in Zakonom o davku na motorna vozila
Zakon o davku na motorna vozila ureja davčno obveznost proizvajalca oziroma uvoznika motornih vozil. Samo v povezavi s to davčno obveznostjo je razlagati določbo 12. člena Zakona o davku na motorna vozila, ki je določala, da se davek od motornih vozil ne všteva v osnovo za DDV.