državljanstvo - sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo
Ker je tožnik v postopku sprejema v državljanstvo predložil le obvestilo Slovenskih železnic, da začasno stanuje v samskem domu, v času odločanja (to je pred uveljavitvijo ZDRS-Č), ni izpolnjeval pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (v zvezi z 2. alineo 1. odstavka 4. točke Uredbe o merilih za izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo).
ZUS člen 16, 16/1, 18, 18/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2, 34/1-4, 69, 69/5.ZPP člen 154, 154/1, 343, 343/2, 352.
gradbeno dovoljenje - začasna odredba - pravočasnost tožbe - pravočasnost pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe
Tožba je pravočasna, če je vložena v 30 dneh od vročitve akta tožene stranke, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ta rok velja tudi za osebe, ki v upravnem postopku niso sodelovale kot stranke in jim akt tožene stranke ni bil vročen. Zanje začne rok za vložitev tožbe teči naslednji dan po vročitvi akta tožene stranke zadnji od strank v upravnem sporu. Če ni vložena tožba sposobna za meritorno obravnavo in se zato zavrže, se zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe je pravočasna, če je vložena v 3 dneh po vročitvi sklepa.
azil - začasna omejitev gibanja - razlog za začasno omejitev gibanja - vložena ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja
Že vložena ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine je zadosten razlog, da se prosilcu za azil začasno omeji gibanje zaradi ogrožanja premoženja po 4. točki 1. odstavka 27. člena ZAzil.
azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - verbalno nadlegovanje ni razlog za pridobitev azila
Če je podan kakšen razlog iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, lahko pristojni organ o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila.
Določilo 13. člena ZST pomeni izjemo od pravila, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Stranka pogosto šele z vročitvijo opomina izve za višino sodne takse, poleg tega pa lahko nastanejo okoliščine, ki opravičujejo obročno plačilo sodne takse šele po nastanku taksne obveznosti.
ZDDPO člen 12, 25. SRS 21. ZDavP člen 15, 15/4. ZPD člen 3, 20, 20/1.
zamudne obresti - davek od dobička pravnih oseb
Davčnega zavezanca bremenijo posledice zamude z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Zavezanec za plačilo prometnega davka je slovenska pravna oseba, če je zanjo opravila storitev tuja pravna oseba po svojih delavcih, ki pa pri nas ni registrirana.
ZDDV člen 53, 53/4. ZDavP člen 20,20/2. ZUS člen 73.
davek na dodano vrednost - vračilo plačanega davka - pobot z davčnimi dolgovi
Če se ugotovi, da je treba davčnemu zavezancu vrniti del plačanega DDV, ima pa ta davčni zavezanec davčni dolg iz drugih pravnih naslovov, se mu vrne DDV zmanjšan za znesek davčnega dolga. V postopku vračila DDV davčni zavezanec ne more uveljavljati odložitve plačila davčnega dolga, ki izvira iz drugih pravnih naslovov.
neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka tožniku spornega dopusta ni odobrila (kar je bilo tožniku sporočeno), da tožnik nasprotno ni uspel dokazati, da mu je bil dopust odobren, ker je moral delavec za odobritev dobiti predhodno pisno soglasje, tega pa ni imel (dejansko stanje na katerega je revizijsko sodišče vezano glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP), je delodajalec dokazal resen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožniku, zato mu je delovno razmerje lahko prenehalo na podlagi, ki ga je kot pomembnega za prenehanje delovnega razmerja ugotavljala tožena stranka.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij davka - davčni obračun - dividende
Ureditev 32. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) izhaja iz načela, da se dobiček, ko gre za pravne osebe - rezidente RS, obdavči samo enkrat: pri izplačevalcu ali pri prejemniku dividend. Davek praviloma plača prejemnik ali za prejemnika izplačevalec.
ZOR člen 355, 355/1, 355/2. ZPPSL (1989) člen 116, 116/4. ZPPSL člen 130.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSL
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR).
355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti.
Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
ZUS člen 77, 77/2-3. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZZDPO člen 32, 45, 46. Slovenski računovodski standardi standard 3, 5, 17, 21.
davek od dobička – davki in prispevki od plač – razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) – nastanek poslovnega dogodka – izplačilo dobička članom uprave – akontacija davka od dobička pravnih oseb – nagrade delavcem iz naslova inovacij
V SRS ni podlage za stališče, da gre za dvom v nastanek poslovnega dogodka, če listina, na podlagi katere je bilo knjiženje opravljeno, nima opredelitve o vrsti storitve, je pa mogoče vrsto storitve oziroma naravo in obseg poslovnega dogodka spoznati iz drugih navedb v listini in iz vsebine drugih knjigovodskih listin. Bistveno namreč je, da izkazujejo resničnost poslovnega dogodka, poslovne knjige oziroma vsebina vseh knjigovodskih listin.
pravni interes za pritožbo - zavrnilna sodba - zavrženje pritožbe
Z zavrnitvijo zahtevka za toženo stranko preneha nevarnost, da bi morala kaj dati ali storiti. Z zavrnitvijo zahtevka se položaj tožene stranke v pravnem pogledu le izboljša in zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnilno sodbo (3. odstavek 342. člena ZPP).
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnega papirja pred potekom treh let od dneva, ko je bi vrednostni papir pridobljen - osnova davka - razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi
Pri davku na dobiček iz kapitala je osnova razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob pridobitvi je (po določbi 60. člena Zakona o dohodnini) pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. Zato stroški kredita, ki je bil pridobljen za nakup vrednostnih papirjev, ne morejo biti upoštevni.
ZDSS (1994) člen 23, 24, 24/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1.
dokončnost odločitve - izvršljivost odločitve delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Ob razveljavitvi dokončne odločitve delodajalca in zavrnitvi zahtevka za razveljavitev prvostopne odločitve o prenehanju delovnega razmerja, je bil utemeljeno zavrnjen tožnikov zahtevek za vrnitev nazaj na delo, saj lahko sodišče ob razveljavitvi odločitve delodajalca samo odloči o obveznosti in odgovornosti delavca.
Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).
davek na dodano vrednost - prodaja motornih vozil - razmerje med Zakonom o davku na dodano vrednost in Zakonom o davku na motorna vozila
Zakon o davku na motorna vozila ureja davčno obveznost proizvajalca oziroma uvoznika motornih vozil. Samo v povezavi s to davčno obveznostjo je razlagati določbo 12. člena Zakona o davku na motorna vozila, ki je določala, da se davek od motornih vozil ne všteva v osnovo za DDV.
prevzem delavcev - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - vrnitev k prejšnjemu delodajalcu
Delodajalec je s pogodbo prenesel opravljanje dejavnosti varovanja na drugo pogodbeno stranko, ki je tudi prevzela delavce (15. člen ZTPDR, 15. člen ZKPgd). Ob sklenitvi pogodb ob prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev, se delodajalec ni prepričal, ali ima drugi delodajalec na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD in 8. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (ZZV) licenco za opravljanje zasebnega varovanja. Ker drugi delodajalec teh pogojev ni izpolnil, je prevzetim delavcem prenehalo delovno razmerje. Zato ima tožnik pravico zahtevati, da ga prejšnji delodajalec ponovno sprejme v delovno razmerje.