regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjsko prikrajšanje - pogoj reverzibilnosti - prepoved parkiranja
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje njihovo omejitev na izjemne primere, da to ne bi postalo sredstvo, ki bi nadomestilo sodno varstvo v pravdnem postopku. Stranka lahko s takšno začasno odredbo uspe le, kadar je takšno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena.
Po večinski sodni praksi ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar je ob verjetnosti terjatve izpolnjen le pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zgolj izjemoma bi bila takšna izdaja dopustna ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti, kadar z njo dolžniku ne bi nastale neugodne posledice.
OZ člen 134, 147, 178, 179. URS člen 15, 15/3, 35, 39.
nedopusten poseg v čast in dobro ime - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - objava sodbe - objava javnega opravičila - pravica do svobode izražanja - pravica od varstva časti in dobrega imena - kršitev osebnostnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - novinarska etika - kršitev novinarske etike - kolizija ustavnih pravic - neresnično dejstvo - vrednostna sodba - nesklepčnost tožbe - resničnost objavljenih informacij - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudna sodba - neprerekane tožbene navedbe
Novinarji morajo biti pri izvrševanju pravice do obveščenosti ljudi, v zvezi s katero delujejo kot predstavniki javnosti, odgovorni in skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost, saj interesa javnosti za objavo neresničnih informacij ni. Če sodišče ugotovi, da je novinar vedoma in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o drugi osebi oziroma da je pri tem ravnal hudo malomarno (brezbrižno), mu je mogoče očitati celo zlorabo pravice do svobode izražanja.
Pritožbeni očitek, da je naložitev več civilnopravnih sankcij (objava sodbe, javno opravičilo in plačilo denarne odškodnine) nesorazmerna, ni utemeljen, saj ima oškodovanec pravico do izbire vrste pravnega varstva in do kumulacije več zahtevkov.
Pogoj za izrek denarne odškodnine zaradi posega v osebnostno pravico tožnika je, da je imel poseg za posledico telesne, duševne bolečine ali strah.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 287.. ZDR-1 člen 73, 73/1.. URS člen 25.
direktor - razrešitev s funkcije direktorja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je bil imenovan na funkcijo toženkinega direktorja, s toženko pa je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru razrešitve s funkcije direktorja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala z njegovo razrešitvijo s funkcije direktorja.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - subjektivni in objektivni rok - prekluzivni rok - načelo pravne varnosti
Določitev rokov za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je v skladu z načelom pravne varnosti. Subjektivni in objektivni rok iz 393. člena ZPP varujeta pred pravno negotovostjo, saj bi sicer, če rok ne bi bil določen, nad sodno poravnavo vedno visela senca dvoma, če mogoče kdaj ne bo razveljavljena.
Pritožbeno sodišče ne vidi protiustavnosti določbe 393. člena ZPP, zato se ni odločilo za prekinitev tega postopka in za začetek presoje ustavnosti navedene določbe pred Ustavnim sodiščem RS.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna lastniška posest
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik sporne parcele ni imel v dobroverni lastniški posesti, saj je vedel, da parcela ni njegova, zato ni mogoče trditi, da ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da parcela ni njegova in da ni njen lastnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00042697
ZPP člen 356. SPZ člen 213, 225.
predlog za določitev nujne poti - zavrženje predloga - stvarna služnost - samostojen predmet stvarnih pravic - celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Samostojen predmet stvarnih pravic je lahko zgolj celotna nepremičnina in ne njen del.
Po izoblikovani sodni praksi se ob razveljavitvi odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP), v primeru večkratnih razveljavitev odločitve, ki so posledice sodnikovega vztrajanja na po mnenju pritožbenega sodišča napačnih materialnopravnih stališčih in neupoštevanju napotil pritožbenega sodišča.
nezgodno zavarovanje - čas zdravljenja - predhodna poškodba oškodovanca - degenerativne spremembe
Zaradi stanja po poškodbi, in sicer zloma navikularke in prisotnih posttravmatskih degenerativnih sprememb, se tožnik več kot dvajset let ni zdravil in zaradi tega ni bil v bolniškem staležu, zato izvedenec ocenjuje, da opisane sekundarne degenerativne spremembe na sklepih med koščicami levega zapestja niso pomembno podaljšale dolžine zdravljenja.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo
Že sam prestop meje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v R Slovenijo, pomeni izvršitev kaznivega dejanja, ki je sicer v dejanskem delu opisa očitkov obdolžencu povsem jasno in določno konkretizirano.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - nedopustna podlaga - razpolagalna nesposobnost - neučinkovanje pravnega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Toženca utemeljeno opozarjata na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb v zvezi z neobstojem pravnega interesa kot procesne in vsebinske predpostavke za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Šele na podlagi presoje, ali je podan tožnikov pravni interes, bi se lahko sodišče prve stopnje spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka.
SPZ člen 213, 213/1, 222, 222/1, 266, 266/1. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - opredelitev služnosti - opis poteka služnostne poti - tožba za ukinitev služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - obstoj druge poti
Dobrovernost priposestvovalca ni predpostavka nepravega priposestvovanja, vendar pa mora pri izvrševanju dejanj uporabe služeče nepremičnine ravnati pošteno.
Šele pridobitev lastne zveze z javnim cestnim omrežjem, je okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. V takšnem primeru bi močnejši interes izvrševanja lastninske pravice na služečem zemljišču prevladal nad koristjo služnosti za gospodujočo nepremičnino.
Sodišče druge stopnje uvodoma zavrača kot neutemeljena pritožbena izvajanja, da se stroški Državnega odvetništva ne smejo obračunovati po Odvetniški tarifi. Glede na to, da tožnik graja neustavnost zakona, ni utemeljeno njegovo pritožbeno izvajanje po uporabi instituta exceptio illegalis, saj se ta lahko uporabi zgolj v primeru, če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 413. ZNP-1 člen 101.
preživninska obveznost - preživninske potrebe mladoletnih otrok - materialne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - največja korist otroka - odločba o stroških postopka - odločanje po prostem preudarku - vrednotenje okoliščin
Sodišče druge stopnje ob pritožbeni kritiki posameznih postavk mesečnih potreb mladoletnega sina opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom. Sodišče se zato na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno z navedbo ustreznih razlogov.
ZKP člen 83, 83/2, 156, 156/1, 156/2, 285e, 285e/1, 285e/2.
prikriti preiskovalni ukrepi - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - test sorazmernosti - izločitev nedovoljenega dokaza
Sodišče druge stopnje meni, da prikriti ukrep po 156. členu ZKP pomeni manj invaziven poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar izkazuje tudi nižja stopnja zahtevanega dokaznega standarda (razlogi za sum), ki še dopušča uporabo tega ukrepa. Značilnost tega ukrepa pa je seveda tudi, da je sam po sebi najblažji možen ukrep, saj bančnih podatkov potrebnih za preiskavo, v konkretnem primeru kaznivega dejanja pranja denarja, na blažji način ni možno pridobiti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - oddaja v vzgojni zavod - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - šolanje - zdravo življenjsko okolje - varstvo in vzgoja otroka
Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.
ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 14, 14/7.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje skupnih delov stavbe - energetska sanacija - stroški financiranja - nepopolna tožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - kršitev pravice do izjave
Prvostopenjsko stališče, da bi morala toženka (ne pa tožnica) zneskovno opredeliti, kolikšen del vtoževanih zneskov odpade na stroške za najem kredita in kolikšen na samo sanacijo zgradb, je pravno zmotno.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek. Kadar iz trditvene podlage ni razvidno kaj predstavlja znesek, plačilo katerega tožeča stranka zahteva, takrat zahtevek ni določen. V takem primeru mora sodišče prve stopnje v skladno z določilom prvega odstavka 108. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, sodišče tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje, zavrže.
Po določilu 7. alineje 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb etažni lastniki s 100% večino odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. Že iz tega določila sledi pravilnost pritožbenega stališča, da nikogar ni mogoče siliti, da najame kredit. Tistega, ki soglasja za najem kredita ne da, po prepričanju pritožbenega sodišča pač ne zavezuje. To pa pomeni, da mora znesek izglasovane investicije v celotnem znesku, ki nanj odpade, plačati takoj.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi pa pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Prvič je nerazumljiv izrek (ker ni jasno, kolikšen del tožbenega zahtevka je utemeljen, kolikšen pa neutemeljen, drugič pa je obrazložitev (da je del tožbenega zahtevka neutemeljen) v nasprotju z odločitvijo (da mora toženka plačati tudi neutemeljeni del tožbenega zahtevka).
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - mediacijski postopek - kršitev dostojanstva - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - zloraba postopka - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina
Izrečene besede, upoštevajoč kontekst celotnega dogodka, ko je bila partnerska zveza v razpadu in toženec v nasprotju s tožnico še ni želel zapustiti lokala, ob tem, da niso bile izrečene tako, da bi tožnico ponižale pred drugimi, temveč le med njima, in niso odstopale od siceršnjega toženčevega pogovornega jezika, ne predstavljajo takšnega posega v čast in dobro ime, da bi upravičeval dosojo denarne odškodnine. Tako niti ni bistveno, ali jih je toženec izrekel v celoti ali le v obsegu, kot je ugotovilo prvostopno sodišče.
ZDR-1 člen 118.. ZPP-D člen 318, 318/1, 318/1-3.. OZ člen 299, 378, 378/1.
obstoj delovnega razmerja - reintegracija
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno uveljavlja reintegracijski zahtevek, saj tožnici pri toženi stranki ni bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je uveljavljala priznanje obstoja delovnega razmerja od 12. 9. 2018 do 31. 8. 2017, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zaposlitev delavca pri drugem delodajalcu za daljše obdobje (tožnica se je zaposlila pri novem delodajalcu 1. 9. 2017 in je bila pri novem delodajalcu zaposlena še v času odločanja sodišča prve stopnje) pomeni, da v nobenem primeru po 1. 9. 2017 tožnica ne bi mogla več uveljavljati obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki.
zahtevek za povračilo stroškov - sanacija objekta - zamenjava strehe - prenova strehe na večstanovanjski stavbi - pravna podlaga obveznosti - posel rednega upravljanja - potrebna večina etažnih lastnikov - nujno poslovodstvo brez naročila - izdatek za drugega (nujna gestija) - ugovor zastaranja - potek roka - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ker tožnik višine svojega solastniškega deleža na nepremičnini ni izkazal, posledično sklep o zamenjavi strehe ni bil sprejet z več kot 50 % večino solastniških deležev. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženka kot solastnica objekta na podlagi sklepa o zamenjavi strehe, ki ni bil sprejet z ustreznim soglasjem solastnikov (prvi odstavek 25. člena SZ-1), ni dolžna prispevati k stroškom zamenjave strehe.
Ker se v skladu z določilom 199. člena OZ sme tujega posla kdo nepoklicano lotiti, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija), je sodišče prve stopnje pravilno preizkusilo utemeljenost tožbenega zahtevka tudi na tej pravni podlagi. O nujni gestiji govorimo, kadar gestor ravna v stiski, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Obstajati mora konkretna nevarnost škode, ki jo želi preprečiti s svojim ravnanjem, ali mora škoda že nastajati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni izkazal obstoja konkretne nevarnosti nastanka škode, ki bi upravičevala zamenjavo strešne kritine. Zato je pravilen materialnopravni zaključek, da tožnik ni ravnal kot nujni gestor.