CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00043299
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 7/2-m, 16. URS člen 22, 33. ZIZ člen 11, 15, 57, 58, 58/1, 58/3, 239, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/3, 273. ZFPPIPP člen 269, 391. ZMZPP člen 12. ZPP člen 325, 332, 360, 366.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - postopek insolventnosti - spor z mednarodnim elementom - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - domneva resničnosti ugovornih navedb - pravilna uporaba materialnega prava - jezikovna razlaga - kontradiktornost postopka - stroški ugovornega postopka - pravica do izjave
Posledično je pritožbeno nesporno tudi, da materialnopravno podlago za odločanje v predmetnem postopku zavarovanja z začasno odredbo predstavlja Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 10. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju: Uredba).
ZDR-1 člen 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZODPol člen 34.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2.. ZNPPol člen 13.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - svoboda izražanja - policist - lojalnost - okrnitev ugleda
Iz tožnikovega javno dostopnega FB profila in objavljenih fotografij jasno izhaja, da opravlja delo policista. Tožnikova objava je povezana z delovnim področjem policije in njenimi pooblastili, saj se nanaša na izrekanje ukrepa prepovedi približevanja.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da objava ni dosegla (relevantne) javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko bili seznanjeni s sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi žrtve družinskega nasilja, na kar opozarja pritožba ob sklicevanju na 13. člen ZNPPol, ki določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek). Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini (drugi odstavek). Objava v obliki spornega dialoga lahko zbuja vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno stopnjo skrbnosti, ker dvomi v upravičenost podanih prijav.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je obravnavana sankcija odpovedi prestroga, nesorazmerna očitanemu. Sledilo je tožniku, ki se je skliceval na pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Čeprav se predmet varstva iz 10. člena EKČP ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so ugodne ali se štejejo za neškodljive oziroma nepomembne, ampak tudi na tiste, ki užalijo, šokirajo ali vznemirijo, in mora biti tako varstvo svobode izražanja mnenja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, pa pravica do svobode izražanja ni absolutna.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - načelo individualizacije sankcij - kazen zapora
Brez uspeha pa so tudi pritožbene navedbe glede uporabnih delov rastline konoplje. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zaradi česar ni pomembno, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo.
naknadni predlog prisilne poravnave - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja - podaljšanje roka
Soglasje upniškega odbora je procesna predpostavka za dovolitev podaljšanja roka le v primeru, ko podaljšanje zahteva dolžnik. Smisel takšne ureditve je v preprečitvi, da bi dolžnik postopek zavlačeval.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00042833
DZ člen 61.. SPZ člen 48.. ZZZDR člen 51, 51/2.. ZTLR člen 24, 25, 26.
sklepčnost zahtevka - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganja v posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nova stvar - spremembe tržne vrednosti nepremičnine - stvarnopravni zahtevek - neupravičena obogatitev - obligacijskopravni zahtevek
Tožnik sicer zatrjuje, da je zaradi obsežne adaptacije stanovanjske stavbe nastala nova stvar, vendar ni podal jasnih trditev, do katere faze je bil objekt zgrajen do sklenitve zakonske zveze oziroma porušen in ni niti količinsko niti vrednostno opredelil izvedenih del v času trajanja zakonske zveze, ter ni okvirno navedel denarne vrednosti posameznih vlaganj v nepremičnino oz. nepremičnine (saj navaja, da je vlagal tudi v zasaditev trsja in sadnega drevja) oziroma ni navedel, za koliko se je povečala vrednost posameznih nepremičnin, v katere je vlagal.
Ob ugotovitvi, da je tožničina terjatev delno utemeljena, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi, ali je v pobot uveljavljana toženčeva terjatev utemeljena ali ne. V takšnih primerih mora biti izrek sodbe tričlenski.
sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - določitev višine preživnine za otroka - visok življenjski standard
Potrebno je preveriti, ali se je premoženjsko stanje katerega od staršev tako poslabšalo, da visokega življenjskega standarda, ki sta ga deležna sinova, ne moreta več vzdrževati.
ZNP-1 člen 36, 36/2, 42, 144, 145, 155, 155/4, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZPP člen 343a. ZIZ člen 1, 1/1, 3, 32, 32/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - prekinitev nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - materialna legitimacija - obseg uporabe solastne nepremičnine - smiselna uporaba določb ZIZ
Določba četrtega odstavka 155. člena ZNP-1 izrecno izključuje možnost istočasnega teka nepravdnega in izvršilnega postopka. Prednost ima izvršilni postopek, od rezultata katerega je odvisno nadaljevanje nepravdnega postopka.
začasna ureditev stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec - stiki v korist otroka
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, trditve katere stranke so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
S takšnim stikom bo deklica tudi po razpadu življenjske skupnosti med njenimi starši ohranila občutek povezanosti z obema staršema, kar je v njeno korist.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper osumljenko, ki bi naj očitano kaznivo dejanje storila kot sodnica Okrožnega sodišča v X, in da je bila slednja pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) kot podpredsednica Okrožnega sodišča v X organizacijsko nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o obtožnem predlogu. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Y.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za neupravičen pripor - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - subjektivni rok za zastaranje
Toženkino zavzemanje za to, da se pri določitvi začetka teka zastaralnega roka upošteva presoja sodišča glede (dejanske) utemeljenosti tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Gre za dve vsebinsko ločeni pravni vprašanji. Najprej mora sodišče rešiti vprašanje glede zastaranja zahtevka, pri čemer je vezano na tožnikove trditve glede toženkine odškodninske odgovornosti, nato pa v primeru ugotovitve, da tožbeni zahtevek ni zastaran, odloča o njegovi utemeljenosti. Zato ni nujno, da se ugotovitev glede začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve sklada z ugotovitvijo glede objektivnega prenehanja protipravnega stanja.
V 5. členu ZPlaSSIED so tako taksativno določene plačilne storitve, to je aktivnosti, ki jih ponudnik plačilnih storitev opravlja v okviru svoje dejavnosti. "Vodenje prosto razpoložljivih sredstev" po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja aktivnosti ponudnika plačilnih storitev, ki bi imela naravo plačilne storitve in ki bi bila predmet ureditve po ZPlaSSIED. Že po gramatikalni razlagi gre pri plačilnih storitvah za aktivnosti, to je določeno aktivno ravnanje oziroma opravilo. Pri "vodenje prosto razpoložljivih sredstev" pa po vsebini ne gre za aktivnost, pač pa tožena stranka v bistvu tožeči stranki zaračunava "ležarino" (kot jo imenuje tudi sama) razpoložljivega dobroimetja tožeče stranke. Prav tako ne gre za morebitno upravljanje računa, saj tožena stranka s prosto razpoložljivimi sredstvi na noben način ne upravlja v korist tožeče stranke. V tem pogledu je tudi sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da tožeči stranki ni mogoče brez posebnega dogovora naložiti stroškov, ki jih ima tožena stranka zaradi negativnega obrestovanja preseženega stanja na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, ter da ti stroški toženi stranki niso nastali zaradi opravljanja storitev tožeče stranke, ki so bile dogovorjene v okviru pogodbenih obveznosti.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - razveljavitveni razlogi - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočiteljeva volja - oporočna sposobnost zapustnika - dedna nevrednost - pravni standard - preživljanje - grožnja in sila - nudenje oskrbe - opustitev nujne pomoči - demenca - družinsko nasilje - varovanje pravic in koristi - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - dokazni postopek - dokazna ocena vseh dokazov - čas sklenitve pogodbe
Pri dedni nevrednosti tistega, ki zapustniku ni nudil nujne pomoči, gre za pravni standard.
Da je razsodnost pogoj oporočne sposobnosti, predpisuje zakon v 59. členu ZD, ki je kogentne narave. Pravna teorija je zavzela stališče, da odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi ne pomeni, da je zapustnik oporočno nesposoben (ni domneve oporočne nesposobnosti). Odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času, ko je podal izjavo poslednje volje, torej ali je bil v tem času razsoden ali nerazsoden glede na to izjavo. Tudi, če je bila zapustniku odvzeta poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni, se ne domneva, da je bil nerazsoden. Zato tistemu, ki je tak zapustnik podal izjavo poslednje volje v stanju razsodnosti zaradi svetlega trenutka (lucidum intervallum), ni treba te trditve dokazati, ker mora nasprotnik dokazati, da je bil zapustnik nerazsoden. Pomemben je torej trenutek nunkupacije in dejansko duševno stanje zapustnika v času, ko je testiral. Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je namreč ohranitev zapustnike volje, sodišče pa mora upoštevati še naslednje: razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Ni potrebe, da se odločanje sodišča o istem spornem razmerju cepi na dva dela, to je na odločanje po uradni dolžnosti in na odločanje v sklopu obravnave strankinega predloga.
Namen začasne odredbe ne more biti tako daljnosežno urejanje stikov, kot je to storilo prvo sodišče. Stiki med otrokoma in očetom so že dalj časa prekinjeni, zato jih je treba postopoma obnoviti.
Glede na ugotovljene okoliščine je pritožbeno sodišče ocenilo, da je smotrno v začasni odredbi določiti tudi denarno kazen kot sredstvo zavarovanja za primer, če stranki ne bosta ravnali v skladu z začasno odredbo (103. člen ZNP-1 in prvi odstavek 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043202
ZPP člen 318, 318/3, 318/4. OZ člen 15, 311, 478, 619, 619/1, 635, 635/1, 642.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - zahteva za popravilo ali zamenjavo - reklamacija - potek garancijske dobe - izguba pravic iz garancijskega lista - rok za sodno uveljavljanje pravic - prenehanje pravice - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odgovornost podjemnika za skrite napake - določitev plačila in izplačilo - pobotni ugovor - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost - istovrstnost terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev
V OZ je pravni institut garancije urejen le v zvezi s prodajno pogodbo, ne pa tudi pri podjemni pogodbi. V sodni praksi pa je sprejeto stališče, da OZ glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Tožbo je treba vložiti v roku enega leta ne glede na to, ali gre za zahtevek iz naslova pogodbeno dogovorjene garancije ali pa za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
Rok, določen v 487. členu OZ, ima tako enake značilnosti kot enoletni prekluzivni rok, ki je določen v prvem odstavku 635. člena OZ za sodno uveljavljanje zahtevkov naročnika na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
Ker je toženka tožnici popravilo kljuke naročila, tožnica pa je na naročilo odreagirala tako, da je kljuko sanirala, je bila pogodba med njima sklenjena.
O prezrtem pobotnem ugovoru pritožbeno sodišče načeloma ne more odločati prvič. Kadar pa je pobotni ugovor očitno nesklepčen, kar pomeni, da že iz navedb tožene stranke izhaja neutemeljenost pobotnega ugovora, za odločitev o pobotnem ugovoru prvič v pritožbenem postopku, ni ovire.
Pobotni ugovor je nesklepčen takrat, kadar iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja utemeljenost pobotnega ugovora.
Za presojo utemeljenosti izdaje začasne odredbe je odločilno, ali so izkazane z zakonom določene (izjemne) okoliščine, zaradi katerih je treba že pred dokončno odločitvijo urediti stike otroka z udeležencema. Treba je upoštevati, da režim tedenske izmenjave otroka poteka od marca 2020 dalje, brez posebnih zapletov in na podlagi dogovora med udeležencema, ki se dogovora držita, spremembe tega režima pa sta udeleženca predlagala v okviru pravnega varstva. Le morebitna samovoljna ravnanja, ki morajo biti izkazana, s katerimi bi posamezni udeleženec spreminjal ustaljeni režim stikov, bi lahko bila podlaga za izdajo začasne odredbe.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustna pritožbena novota
Z navedbami, da naj bi zakonita zastopnica ne podpisala nobenega »dokumenta v zvezi s pravnim poslom«, pritožnica izpodbija prav dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (ki je ugotovilo, da je bil med strankama posel sklenjen). To pa ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v sporu majhne vrednosti.
Upnik je predlog za izvršbo vložil tako za izterjavo že zapadlih zneskov preživnin kot tudi za izterjavo še nezapadlih zneskov preživnin. Za izterjavo zapadlih zneskov je bila dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, za izterjavo nezapadlih zneskov pa izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Ko je torej banka sodišče obvestila, da je dokončno poplačala sklep o izvršbi, ni bilo glede na predlog in sklep o izvršbi nobene podlage za sklepanje, da so bili z odtegnjenim zneskom poplačani že zapadli obroki, zato je bilo treba šteti, da gre za odtegnitev v naprej, za še nezapadle zneske. Tudi iz sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je izvršbo delno ustavilo, ni mogoče potegniti zaključka, da bi bil ta znesek namenjen poplačilu že zapadlih preživnin. Taka ugotovitev, torej da so bili z bančnimi odtegljaji poplačani že zapadli zneski preživnin, prvič izhaja šele iz sklepa z dne 8. 10. 2020, s katerim je ustavilo izvršbo na premičnine, v pravilnost take ugotovitve pa se višje sodišče na tem mestu ne spušča, saj je sklep že postal pravnomočen. Še enkrat pa je poudariti, da do izdaje tega sklepa ni bilo mogoče šteti, da so bili že zapadli zneski preživnin poplačani, saj je bila izvršba na denarna sredstva, v okviru katere je prišlo do realizacije sklepa o izvršbi, dovoljena le v zvezi s še nezapadlimi preživninami. Izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe, ki je bila glede izterjave že zapadlih zneskov dovoljena kot edino izvršilno sredstvo, so bila opravljena pred izdajo prej omenjenega sklepa, zato so bila upravičena in potrebna, enako pa velja za z njimi povezane stroške.
Predlog za odlog izvršbe nima suspenzivnega učinka na tek izvršilnega postopka in torej ne preprečuje oprave izvršilnih dejanj, temveč je izvršba odložena šele takrat, ko sodišče sprejme konstitutivni sklep o odlogu izvršbe.
ZIZ upniku kot gospodarju postopka (dominus litis) skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana. Dolžnik se izvršbi z določenimi sredstvi in s to izvršbo povezanim stroškom lahko izogne s predlogi v okviru drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ. Oprave izvršbe za izterjavo zapadlih preživnin na denarna sredstva pri banki namesto na premičnine dolžnik ni predlagal, zato se je premičninska izvršba, s katero so nastali odmerjeni stroški, utemeljeno opravljala. Na očitek, da upnik s predlaganjem premičninske izvršbe dolžniku le nagaja in mu povzroča dodatne stroške, pa višje sodišče odgovarja, da je bil glede na dolžnikove lastne navedbe mladoletni upnik primoran zoper njega sprožiti že več izvršilnih postopkov, v katerih je bil uspešen, kar pomeni, da je dolžnik tisti, ki se izogiba prostovoljni izpolnitvi preživninske obveznosti do lastnega otroka. S tem na nek način pristaja na prisilno izterjavo, ki pa je vedno povezana s stroški.
razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - spor v zvezi s stečajnim postopkom - predmet spora - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbojnih pravnih dejanj. Ni torej odločilno, ali odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.