izbris obsodbe iz kazenske evidence - sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Kazenska sankcija odraža med drugim težo storjenega kaznivega dejanja, ki v obravnavanem primeru pretehta pričakovane negativne posledice obsodbe na obsojenčevo osebno, družinsko in poklicno področje; tudi negativne posledice izrečene kazenske sankcije predstavljajo za storilca kaznivega dejanja pričakovano tveganje, zato posebej upoštevnih okoliščin za individualnega obsojenca pri presoji prošnje za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence ne morejo predstavljati. Navedbe pritožnice, da že sam izrek sankcije opominjevalne narave izkazuje, da je storjeno kaznivo dejanje nižje teže, sodišče druge stopnje zato ne sprejema kot pomembne za odločitev o predčasnem izbrisu obsodbe iz kazenske evidence. Pritožbeno prizadevanje za sodno rehabilitacijo pa se izkaže za neutemeljeno nenazadnje tudi iz razloga sorodnosti področja, na katerem je A. A. storil kaznivo dejanje, s tistim, na katerem naj bi, po lastnih navedbah, lahko karierno napredoval.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.
ZFU člen 95, 95/1, 95/1 - 13. ZDavPR člen 19, 19/1, 19/1 - 1, 19/1 - 2, 19/1 - 3. ZPDZC-1 člen 21.
vodenje poslov in odločanje - odgovorna oseba pravne osebe - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - stek prekrškov - zaposlovanje na črno
Glede na storilkine izpovedbe, da so preko pravne osebe V. d. o. o. dejansko poslovali bratje B., je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je obdolženka vedela za dejavnost obdolžene pravne osebe, kot tudi za prepoved opravljanja dejavnosti, pa je kljub temu dopustila, da je pravna oseba ravnala v nasprotju z odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, in da je torej prekršek po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU storila z eventualnim naklepom. Zgolj pavšalne, nekonkretizirane trditve, da storilka ni bila dejanski poslovodja in da ni bila neposredno navzoča na posameznih krajih očitanih prekrškov ter tako v kritičnem času ni imela neposrednega nadzora nad delom delavcev, ne morejo omajati prepričljivosti zgoraj povzete dokazne ocene, za katero je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive, logične in razumljive argumente.
Iz odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti FURS DT 0610-4707/2016-1 z dne 13. 7. 2016 izhaja, da je z njo obdolženi pravni osebi V. d. o. o. bila izrečena prepovedi opravljanja vseh dejavnosti v celoti od 13. 7. 2016 do odprave nepravilnosti, ki so bile pri zavezancu za davek predhodno ugotovljene, in sicer po 3., 4., 7., 8. in 25. členu ZDavPR (torej med drugim tudi obveznosti predhodne sporočitve podatkov o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune po petem odstavku 4. člena ZDavPR). Podatki v spisovnem gradivu ne izkazujejo, da je pravna oseba odpravila ugotovljene nepravilnosti. Tega ne navaja niti prekrškovni organ. Če bi obdolžena pravna oseba izpolnila svoje obveznosti in pristojnemu davčnemu organu sporočila podatke o poslovnih prostorih v katerih izdaja račune in imela sprejet interni akt, bi tudi prenehala veljavnost odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, saj bi ugotovljene nepravilnosti, ki so bile podlaga za izdajo odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, bile odpravljene, s tem pa tudi ne bi mogla storiti prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU. To pomeni, da so kršitve 4. člena in 5. člena ZDavPR nujni sestavni del prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00043299
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 7/2-m, 16. URS člen 22, 33. ZIZ člen 11, 15, 57, 58, 58/1, 58/3, 239, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/3, 273. ZFPPIPP člen 269, 391. ZMZPP člen 12. ZPP člen 325, 332, 360, 366.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - postopek insolventnosti - spor z mednarodnim elementom - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - domneva resničnosti ugovornih navedb - pravilna uporaba materialnega prava - jezikovna razlaga - kontradiktornost postopka - stroški ugovornega postopka - pravica do izjave
Posledično je pritožbeno nesporno tudi, da materialnopravno podlago za odločanje v predmetnem postopku zavarovanja z začasno odredbo predstavlja Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 10. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju: Uredba).
OZ člen 562, 564, 564/1, 568, 568/1. ZPP člen 8, 212, 340.
razveza pogodbe o preužitku - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - nevzdržnost skupnega življenja - kršitev človekovih pravic - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - pravni standard - pomanjkljiva dokazna ocena - razlogi za razvezo pogodbe
ZPP člen 249. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 16.
stroški in odmera nagrade izvedencu
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo nalogo, ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedencev ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge oziroma takoj ko napravi in sodišču posreduje svoje pisno mnenje.
nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje lahko pomeni bodisi kršitev določbe 8. člena ZPP, kar bi ob utemeljenosti pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP bodisi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Oboje pa pomeni nedovoljen pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti.
dvom v vročitev sodbe - domneva o vročitvi - zamudna sodba - premoženjska škoda - pogodba o storitvi - neresnični podatki
Če bi skrbno ravnanje tožnika, ki je od toženca zahteval podatke o teži vozila in tovora prav zato, da bi zadostil pravilom o nosilnosti oz. skupni dovoljeni teži, ta pa je posredoval napačne podatke, bilo ovrednoteno tako, da mora kljub temu tožnik sam nositi breme denarne kazni, bi to bilo v nasprotju z vrednotnim izhodiščem o vestnem in poštenem ravnanju; celo več, lahko bi imelo negativne učinke na preventivno ravnanje v prometu, če ne bi dopuščalo, da za kršitev odgovarja oseba, ki je prekršek dejansko zakrivila.
Odločitev sodišča o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka sme namreč temeljiti le na okoliščinah, ki so ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah, zaradi česar (morebitna) odpoved pogodbe o zaposlitvi trenutno ne vpliva na sprejeto odločitev.
podjemna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - zahtevek na znižanje plačila - pravočasno grajanje napak - odprava napak
Naročnik ima po neuspešnem poteku postavljenega roka za odpravo napak na temelju tretjega odstavka 639. člena OZ na voljo tudi druge jamčevalne zahtevke (lastna odprava napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe), pri čemer pa mora te zahtevke tudi uveljaviti z izrecno izjavo volje. Tožena stranka v postopku ni zatrjevala, da je uveljavila katerega izmed njih, konkretiziranega ugovora za znižanje plačila v smislu drugega odstavka 635. člena OZ pa ni podala niti v tej pravdi. Za takšen ugovor bi namreč morala podati ustrezno trditveno podlago, ki bi vključevala tudi dejanski okvir iz 640. člena OZ. Zgolj zatrjevanje, da ima delo napake, ki jih tožena stranka ocenjuje na znesek 3.238,92 EUR, v ta namen ne zadostuje.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - enako obravnavanje upnikov - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna zavrnitev predloga - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnik trdi, da nima sredstev, iz katerih bi se njegovi upniki lahko poplačali, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil pritožnikov predlog za odpust obveznosti, ki ga je podal v postopku osebnega stečaja St 001/2009 pravnomočno zavrnjen (s sklepom, ki je postal pravnomočen 8.12.2012) zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - pravica do enakega varstva pravic - potrebni pravdni stroški
Toženki pripada pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to še ne pomeni, da obstaja obveznost, naložiti nasprotni stranki breme stroškov, ki nastanejo z izbiro odvetnika v kraju izven območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora pri odločitvi o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, kot to določa 155. člen ZPP. Razen, če to utemeljujejo okoliščine, ki so povezane s vsebino zadeve; zapletenost, obsežnost, zahteva po specialnih znanjih. Toženka teh posebnih razlogov za izbiro odvetnika izven območja razpravljajočega sodišča, ni zatrjevala, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca iz L., ni mogoče naložiti v povračilo tožnici.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - zaposlitev - pogodba o štipendiranju - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Pojasnila v opisu prekrška, ki jih je podal prekrškovni organ v zvezi z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi storilka delo opravljala v skladu z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2, tako niso zgolj indici, s katerimi je prekrškovni organ dokazoval storilkino nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji, temveč so konkretna opozorila, da storilka z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazili ni uspela izkazati, da bi njeno bivanje v Republiki Sloveniji bilo zakonito oz. da je delo opravljala skladno z določbami zakonov, na katere napotuje peti odstavek 44. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje, ki je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo očitno upoštevalo opis prekrška, kot izhaja iz opisa na podlagi petega odstavka 57. člena ZP-1, bi se zato moralo določneje opredeliti do trditev prekrškovnega organa o tem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se kljub opravljanju dela storilkino prebivanje štelo za zakonito, in v okviru tega tudi podrobneje oceniti dokaze ter obrazložiti svojo dokazno oceno.
ZDR-1 člen 37, 89, 89/1, 89/1-3.. ZODPol člen 34.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2.. ZNPPol člen 13.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - svoboda izražanja - policist - lojalnost - okrnitev ugleda
Iz tožnikovega javno dostopnega FB profila in objavljenih fotografij jasno izhaja, da opravlja delo policista. Tožnikova objava je povezana z delovnim področjem policije in njenimi pooblastili, saj se nanaša na izrekanje ukrepa prepovedi približevanja.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da objava ni dosegla (relevantne) javnosti. Število sledilcev FB profila ni pokazatelj števila vseh oseb, ki so/bi lahko bili seznanjeni s sporno objavo. Relevantna javnost je širša. To so tudi žrtve družinskega nasilja, na kar opozarja pritožba ob sklicevanju na 13. člen ZNPPol, ki določa, da morajo pri opravljanju policijskih nalog policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek). Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini (drugi odstavek). Objava v obliki spornega dialoga lahko zbuja vtis, da policija družinskega nasilja ne obravnava s potrebno stopnjo skrbnosti, ker dvomi v upravičenost podanih prijav.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je obravnavana sankcija odpovedi prestroga, nesorazmerna očitanemu. Sledilo je tožniku, ki se je skliceval na pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Čeprav se predmet varstva iz 10. člena EKČP ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so ugodne ali se štejejo za neškodljive oziroma nepomembne, ampak tudi na tiste, ki užalijo, šokirajo ali vznemirijo, in mora biti tako varstvo svobode izražanja mnenja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, pa pravica do svobode izražanja ni absolutna.
ZNP-1 člen 40, 42. ZPP člen 163, 339, 399/2, 339/2-14. DZ člen 190, 190/1, 190/2, 196.
razveza zakonske zveze - nepravdni postopek - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno skrbništvo - notarski zapis - dogovor o preživljanju - korist mladoletnega otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - preživninske potrebe otroka - finančne zmožnosti staršev
Zmotno meni pritožba, da bi z odločitvijo sodišča o skupnem varstvu in vzgoji odpadla odločitev o preživljanju otrok. 139. člen Družinskega zakonika (DZ) namreč določa, da tudi ko sodišče odloči o skupnem varstvu in vzgoji otrok mora med drugim odločiti o preživljanju otrok.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - načelo individualizacije sankcij - kazen zapora
Brez uspeha pa so tudi pritožbene navedbe glede uporabnih delov rastline konoplje. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sama. Niti omenjena uredba niti sodna praksa sama pa ne razlikujeta med stadijem rasti konoplje in posledično koncentracijo THC, zaradi česar ni pomembno, kolikšen delež zaseženih rastlin predstavlja dejansko uporabno konopljo.
Za ugotavljanje teka zastaranja kaznivega dejanja je bistveno, kdaj je bilo dokončano obtoženkino izvršitveno dejanje, ne pa kdaj je bilo dokončano samo kaznivo dejanje v smislu nastanka premoženjske škode kot prepovedane posledice kaznivega dejanja goljufije.
naknadni predlog prisilne poravnave - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja - rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja - podaljšanje roka
Soglasje upniškega odbora je procesna predpostavka za dovolitev podaljšanja roka le v primeru, ko podaljšanje zahteva dolžnik. Smisel takšne ureditve je v preprečitvi, da bi dolžnik postopek zavlačeval.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja
Res je, kot navajata pritožbi, da je po ugotovitvah izvedenskega mnenja prilagoditvena motnja pri tožniku trajala od dneva zaključka bolnišničnega zdravljenja po obravnavanem operativnem posegu in pol leta po tem, pozneje pa se je pojavila depresivna epizoda, katero pa po navedbah izvedenca psihiatra vzročno ni mogoče povezati s samim operativnim posegom ter stresom, ki mu je bil tožnik izpostavljen ob tem, kot tudi ne s stresorji po obravnavani operaciji in v povezavi s tem, vendar sodni izvedenec za medicino - psihiatrijo, P. P., poleg prilagoditvene motnje poudarja rezidualne simptome te psihične motnje, ki jih tožnik še vedno trpi in je pričakovati, da jih bo trpel tudi v prihodnje in vplivajo na njegovo funkcioniranje.