CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00042124
OZ člen 153, 171, 179. ZPrCP člen 45. ZPP člen 243.
prometna nesreča - območje prehoda za pešce - motorno vozilo in pešec - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - soprispevek oškodovanca - prečkanje cestišča pri rdeči luči - potrebna skrbnost pešca - porazdelitev odgovornosti - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - enotna odškodnina - vzročna zveza med škodo in škodnim dogodkom - dokazni postopek s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - dokazna pravila
Pravilna je ocena sodišča, da je oškodovanka k nastanku škode prispevala 80 %.
Čeprav 45. člen ZPrCP vozniku ne nalaga le spoštovanja cestnoprometnih pravil (med drugim tudi tistih glede omejitve hitrosti), ampak od njega zahteva, da v določenih okoliščinah prilagodi svojo vožnjo, te zahteve ni mogoče razumeti tako, kot jo razume tožnica. Tako razumevanje namreč ni skladno z namenom te določbe - to je, da voznik v še razumni meri prilagodi vožnjo razmeram na cesti in svojim sposobnostim. Tudi če si je bil zavarovanec toženke morda hipotetično sposoben zamisliti, da bi lahko med vožnjo nastala kritična prometna situacija, ker bo eden od pešcev, kljub rdeči luči na semaforju, prečkal cesto na območju enega največjih ljubljanskih križišč, to še ne pomeni, da gre zato za nekaj, kar je bil v smislu 45. člena ZPrCP tudi dolžan pričakovati in temu prilagoditi svojo vožnjo. Najmanj, kar je, bi morali za to, da se bo to zgodilo, obstajati indici. Teh pa v konkretnem primeru ni bilo. Zavarovanec toženke je vozil po pasu, na katerem je gorela zelena luč na semaforju, na prehodu za pešce pa rdeča, pred trčenjem pa tožnice, ki je kljub rdeči luči prečkala prehod za pešce, zaradi vozil, ki so čakala na zavijanje v levo, tudi ni mogel videti. Nobenega razloga zato ni bilo, da bi hitrost vožnje (ki je bila manjša od predpisane) še zmanjšal.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je namreč nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami.
Pravila pravdnega postopka stranki praviloma res ne narekujejo dokaza, s katerim mora dokazovati posamezen element odškodninske odgovornosti, vendar pa to velja le, če za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva ni potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V nasprotnem primeru se izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretni zadevi je bilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča na vprašanje, ali je zatrjevane posledice na tožničinih zobeh mogoče pripisati škodnemu dogodku ali ne, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem zobozdravstvene stroke.
ZD člen 120, 120/3. OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOR člen 412, 412/1, 423, 423/1.
preužitek - solidarna obveznost - razveza pogodbe
Iz pogodbenega dogovora izpolnitev pogodbe v delih ali po posameznih pogodbenikih ni mogoča, ker sta oba prevzemnika preužitkarske obveznosti prevzela nerazdelno. V razmerju do tožnice pa se pogodba izpolnjuje (tako je povedala sama tožnica), ker pogodbo v razmerju do tožnice izpolnjuje po letu 2014 dalje njen sin, to je drugi pogodbenik. Tožnica tako nima podlage na zahtevek za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Po tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene. O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom (četrti odstavek 17.a člena ZSPJS). ZSPJS ne predpisuje, da se v postopku ocenjevanja javnega uslužbenca smiselno uporabljajo določbe o disciplinskem postopku. Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
predlog za izločitev zapuščine - denarna terjatev do zapuščine - načelo proste dokazne ocene
Upnica je dejansko podala predlog za izločitev zapuščine, saj zatrjuje, da v zapuščino ne spada 13 % delež nepremičnine v lasti pokojne. Takšen zahtevek pa ne predstavlja zahtevka po 143. členu ZD, kot to zmotno meni upnica. Za tovrstni zahtevek - izločitev zapuščine, ZD ne daje podlage.
OZ člen 190.. SPZ člen 48.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokazna ocena - napotki pritožbenega sodišča - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Ker sodišče prve stopnje ni sprejelo dokazne ocene glede številnih preostalih predloženih računov (pod prilogo A10), je takšno njegovo postopanje vodilo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja pa tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Upoštevaje, da razpravljajoča sodnica ni sledila navodilom sodišča druge stopnje in je v zadevi zavzela (dokončno) stališče ne da bi opravila dokazno oceno glede že zgoraj omenjenega plačila računov, je pa slednje brez dvoma pomembno za dokončno pravilno odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka, je potrebno zadevo dodeliti drugemu zakonitemu sodniku (356. člen ZPP).
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 224, 243. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - povratnica kot javna listina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - prostorski akt - parkirni prostor - prosti preudarek sodišča - dejansko ali pravno vprašanje - izvedenec ustrezne stroke - urbanizem - urbanistično mnenje
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (torej, da je bilo upravniku C. 13 navedenega dne vročeno vabilo za narok 7. 3. 2019), dokler se ne dokaže nasprotno (224. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pravilno vabljenje izkazano. S pavšalnimi navedbami, da vabila niso prejeli, nasprotni udeleženci s C. 13 ne morejo ovreči javne listine, ki dokazuje nasprotno.
Novejša sodna praksa je izoblikovala stališče, da so vsi kriteriji iz 43. člena ZVEtL-1 enakovredni. Zakonodajalec je želel prepustiti sodišču, da v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in praviloma s pomočjo izvedenca urbanistične stroke ugotovi obseg pripadajočega zemljišča. V zakonu je določil le temeljna napotila in merila.
Upoštevaje dejstvo, da isto zemljišče dva prostorska akta določata kot parkirišče za dve različni ulici in upoštevaje ugotovitve izvedenca, da je raba sporne parcele izrazito mešana oziroma večplastna, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi šlo za pripadajoče zemljišče, namenjeno zgolj za redno rabo stavb na B. S tem pa ni izpolnjen že osnovni kriterij za (skupno ali posamično) pripadajoče zemljišče iz 42. člena ZVEtL-1, saj ne gre za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za rabo zgolj ene stavbe (ali kompleksa stavb), temveč je sporno zemljišče namenjeno in tudi dejansko služi uporabi večih krogov ljudi.
stečajni postopek - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - očitno neutemeljen predlog - namen zavlačevanja postopka - denarno kaznovanje - zloraba (procesne) pravice - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pravni interes za pritožbo
Višje sodišče je zavrglo pritožbo dolžnika. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku denarnega kaznovanja zakonitega zastopnika dolžnika. Zato ima pravico do pritožbe le kaznovani, tj. zakoniti zastopnik.
Drži pritožnikovo stališče, da je vloga zakonitega zastopnika zastopati stranko v stečajnem postopku, vendar pa to ne pomeni, da je to dopustno storiti na način, ki je jasno v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Pritožnikovo neprestano pavšalno vlaganje ugovorov zoper plačilne naloge pomeni zlorabo pravice – tudi zaradi tega se je predhodni stečajni postopek zavlekel na slabi dve leti. V konkretni zadevi gre za tipično zlorabo procesne pravice z namenom zavlačevati ali oteževati postopek.
Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo razlogov za tista odločilna dejstva, ki se nanašajo na določitev višine stranske denarne kazni. Prvostopenjsko sodišče odločilnih dejstev v zvezi z ugotavljanjem višine dnevnega zneska denarne kazni sploh ni ugotavljalo, zato jih v sodbi tudi ni navedlo. Razloge o odločilnih dejstvih bi prvostopenjsko sodišče navedlo lahko samo, če bi jih na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo.
sodna razveza - poziv nazaj na delo - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz izpovedi priče ugotovilo, da je tožnik dobro opravljal delo policista, in štelo, da toženka izgube zaupanja v tožnika ni dokazala. S tem, ko je njen predlog, s katerim je dokazovala nasprotno, zavrnilo, je storilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - ugotovitev skupnega premoženja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vrnitev zadeve v nadaljnji postopek
V skladu s 13. členom ZPP lahko sodišče samo odloči o kakšni pravici ali pravnem razmerju (predhodno vprašanje) v kolikor o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, vendar ima takšno rešitev predhodnega vprašanja učinek samo v pravdi v kateri je bilo vprašanje rešeno.
ZOFVI člen 119, 119/1, 121, 121-1, 124.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19b, 19c.. KPJS člen 39.. ZDR-1 člen člen 137, 137/2, 137/7.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 92.
delovna uspešnost - nadomestilo plače - učitelj - povečan obseg dela
Toženka je sporni formuli uporabila tako, da je delovno uspešnost in dodatek v času, ko je bil tožnik odsoten z dela za praznik ali zaradi izrabe letnega dopusta, preračunala na normirane ure rednega dela, kar je vplivalo na višino izplačila. Pritožba utemeljeno navaja, da za takšen izračun toženke v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ni podlage. Uredba je v 19.c členu določala, da so vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca za tekoči mesec in ki imajo vrednost 1 v stolpcu A1, med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela. Pri izračunu nadomestil se upoštevajo vrste izplačil glede na vrednost faktorja A1, ki za delovno uspešnost in dodatek za ure razredništva znaša 0. To pomeni, da se po Uredbi upoštevata izračunani višini izplačane vrednosti delovne uspešnosti zaradi povečane tedenske delovne obveznosti in dodatka za ure razredništva, ki se ne preračunavata na normirane ure rednega dela.
tek rokov - štetje rokov - začetek teka rokov - tek roka za dvig pisanja - sodne počitnice / poletno poslovanje - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - pravočasna pritožba - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Po tretjem odstavku 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, razen v nujnih zadevah, kar pa pričujoča ni. Sodne počitnice so bile letos med 1. in 15. avgustom, kar pomeni, da sodišče pred njihovim iztekom pošte tožencu ne bi smelo vročati. Vročitev, ki je bila sicer neuspešno osebno poizkušana 13. 8., tožencu pa puščeno obvestilo o pošiljki, tega dne torej nima učinka in se šteje, da je rok za dvig sodnega pisanja začel teči šele po koncu sodnih počitnic, to je bilo 17. avgusta, ker je bila 15. sobota.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - COVID-19 - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker je sodišče prve stopnje tožečo stranko v sklepu z dne 24. 9. 2020 na zakonski podlagi opozorilo, da bo nepopoln predlog, če ga tožeča stranka ne dopolni v roku 30 dni od prejema sklepa, zavrglo, pritožnica neutemeljeno uveljavlja nezakonitost sklepa. Rok za dopolnitev se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje iztekel 2. 11. 2020, čemur pritožnica neutemeljeno nasprotuje s stališčem, da bi moralo sodišče zaradi izrednih razmer Covid-19 tožeči stranki v konkretnem primeru podaljšati rok za dopolnitev predloga. Za tako postopanje sodišče prve stopnje ni imelo nobene dejanske niti pravne podlage. Z iztekom roka, ki ga tožeča stranka ni izkoristila za dopolnitev predloga, so se izpolnili pogoji za zavrženje nepopolnega predloga. Smiselno izraženo stališče, da je sodišče prve stopnje imelo podlago za vsebinsko presojo predloga za oprostitev plačila sodne takse, je materialnopravno zmotno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da vsebinska presoja ne bi bila mogoča niti na podlagi v pritožbi predlaganih dokazov, ker tudi ti niso skladni listinami, ki bi jih morala tožeča stranka predložiti v skladu s pozivom sodišča v sklepu z dne 24. 9. 2020. Zakaj pa naj teh listin tožeča stranka ne bi bila dolžna predložiti sodišču za potrebe odločitve o predlogu, da se jo oprosti plačila sodne takse, v pritožbi niti ne pove.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12b. ZPP člen 108, 108/5, 142, 142/4, 337, 337/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - nepopolna vloga - pozivni sklep - vročilnica kot javna listina - vročitev s fikcijo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Ker tožena stranka tudi po pozivu ni posredovala zahtevanih podatkov in izjav (kar pritožbeno ni izpodbijano), je sodišče prve stopnje njen predlog za obročno plačilo sodne takse pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1).
Trditve, da je v drugih postopkih dosegla obročno plačilo sodne takse, je tožena stranka prvič navedla šele v pritožbi. Ker obenem ni pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za obročno plačilo sodne takse, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Višje sodišče zgolj pripominja, da tudi če je bilo toženi stranki v drugih postopkih omogočeno obročno plačilo sodne takse, to ne povzroči samodejnega obročnega plačila sodne takse v obravnavanem postopku (kot to zmotno meni pritožnica), saj se je v vmesnem času njeno premoženjsko, finančno ali likvidnostno stanje lahko že spremenilo (izboljšalo) do te mere, da do obročnega plačila sodne takse ne bi bila več upravičena (da temu ni bilo tako, pa tožena stranka ni niti zatrjevala, še manj dokazala).
Ker sodne takse za pritožbeni postopek toženka ni plačala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na določilo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.