Znižanje plačila na podlagi navedene določbe 779. člena OZ je treba uveljavljati z nasprotno tožbo, saj ne gre za enostransko upravičenje pogodbene stranke, temveč za spremembo pogodbenih obveznosti, za kar je potrebna sodna intervencija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082281
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2, 5. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 6/2, 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 7/2. OZ člen 372. ZPP člen 163, 163/4, 213, 270, 270/2.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - aleatorna pogodba - valorizacija denarnih obveznosti - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodna praksa SEU - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - način posredovanja informacij - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - čas sklenitve pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - prepoved zlorabe pravic - načelo enake vrednosti dajatev - prepoved povzročanja škode - dokazi in izvajanje dokazov - opredelitev do dokaznih predlogov - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - dolžnost povrnitve stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - neizdaja posebnega sklepa - odločitev o stroških postopka v sodbi
V naslednji fazi - ko je ugotovilo, da pisni pogodbi vsebujeta jasna in razumljiva določila o medsebojnih pravicah in obveznostih - je sodišče prve stopnje raziskalo, ali sta bila tožnika (potrošnika) obveščena o posebnostih sklepanja kreditnih pogodb v tuji valuti in tveganjih, ki jih s sklepanjem takih pogodb prevzemata. To dokazovanje - v nadaljevanju bo opredeljeno kot izpolnitev toženkine pojasnilne dolžnosti - je izvedlo z zaslišanjem strank in prič ter obravnavo listinskih dokazov. Na osnovi dokazov, ki niso potrdili nepravilnosti v fazi sklepanja kreditnih pogodb, in drugih ugotovljenih okoliščin je opravilo tudi presojo dovoljenosti pogodbene vsebine, ki jo terjajo argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje ničnost in izpodbojnost sklenjenih kreditnih pogodb. Ugotovilo je, da sta bili kreditni pogodbi pravno veljavno sklenjeni in da ni razlogov za njuno razveljavljanje.
Kriterije v zvezi z obsegom pojasnilne dolžnosti banke je začrtalo Sodišče EU, Vrhovno sodišče RS pa jih je povzelo v sklepu II Ips 201/2017 in drugih odločbah. Iz vseh navedenih pravnih virov sledi, da mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, temveč mora imeti tudi možnosti za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic pogodbenega pogoja ter njegovega vpliva na prevzete finančne obveznosti, torej skupne stroške kredita. Biti mora obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema odhodek, morda težko nosil. To med drugim pomeni pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj ter, če je to primerno, povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, na podlagi česar lahko potrošnik z natančnimi in razumljivi merili presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki se jim izpostavlja. Pri tem je treba upoštevati ne le vsebino same pogodbe, temveč vse oglase in informacije, ki so bile potrošniku posredovane v okviru pogajanj. Pritožnik te kriterije izpostavlja, poudarja posamezne od njih, opisuje jih s sklicevanjem na posamezne člene Direktive 93/13, ne interpretira pa jih drugače kot so interpretirane v sodni praksi in kakor jih je uporabilo sodišče prve stopnje.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je pogodbeno določilo o izpolnjevanju - v eurski protivrednosti CHF določenih anuitet - bistven element pogodbe. Táko je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, ki je ugotovilo, da gre za enostransko, v naprej pripravljeno določilo in pogodbo kot celoto. V 38. točki obrazložitve se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo na drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13, po katerem ocena nedovoljenosti pogojev glavnega predmeta pogodbe ni predvidena, če je pogoj zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, torej če ni določen nejasno. Upoštevajoč 23. in 24. člen ZVPot pa je ugotovilo tudi vsa dejstva, potrebna za presojo ne/poštenosti pogodbenih pogojev; tudi glede glavnega predmeta pogodbe. Tudi glede glavnega predmeta je torej zadoščeno zahtevi po presoji, ki jo terja ZVPot z vključitvijo stanovanjskih in hipotekarnih kreditov v sistem varstva po ZPotK in zahtevi po presoji, kakršno terja Direktiva 93/13.
tožbeni zahtevek - trditve o dejstvih - pravna podlaga zahtevka - nevezanost sodišča na pravno podlago - zakupna (najemna) pogodba
Tožniku v tožbi (pa tudi pozneje v postopku) namreč ni treba navesti, katera pravna norma za tista dejstva, ki jih v tožbi navaja, določa takšno pravno posledico, kot se izraža v tožbenem zahtevku. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo je navedla, sodnik ni vezan nanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00047581
ZPP člen 286.
škodni dogodek - zavarovalnina - zavarovalna polica - splošni pogoji nezgodnega zavarovanja - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - invalidnost - telesna poškodba - poškodba gležnja - omejena gibljivost gležnja - degenerativne spremembe - informativni dokaz - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem
Izvedenec medicinske stroke je prepričljivo pojasnil, da poškodba pri tožniku ni povzročila invalidnosti (omejene gibljivosti desnega gležnja). Minimalno omejena gibljivost zgornjega skočnega sklepa je posledica začetnih degenerativnih sprememb, ki same po sebi zmanjšujejo gibljivost gležnja.
predlog za preložitev naroka - opravičljivi razlogi za preložitev naroka - obvestilo - možnost sodelovanja v postopku - posledice izostanka z naroka
Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da narok ne bo preložen oziroma da ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev naroka. Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Strankina dolžnost namreč je, da se na vabilo odzove, sicer jo lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.
ZST-1 člen 1, 5, 11, 12, 13, 13/1, 13/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 319.
predlog za taksno oprostitev - pravnomočno zavrženje predloga - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - spremenjene okoliščine - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - pravni pouk v plačilnem nalogu - neplačilo sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika - domneva umika pritožbe
Po stališčih sodne prakse predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vključuje tudi predlog za obročno plačevanje oziroma odlog plačila, in sicer ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.
Predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen. Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. To pa pomeni, da so nanje vezane tako stranke kot sodišče. Iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, lahko stranka poda le enkrat.
Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnika ne zatrjujeta.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega odločanja o taksni oprostitvi. Določa le časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse. Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Po nastanku taksne obveznosti ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Običajno je, da stranka poda predlog za taksno oprostitev hkrati z vložitvijo pravnega sredstva ali predloga za začetek postopka, torej takoj, ko taksna obveznost nastane. To pa lahko stori tudi kasneje, in sicer najkasneje do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu. Ker sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču podan ustrezen predlog za taksno oprostitev (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je z rokom, določenim v plačilnem nalogu, stranki, ki ob nastanku taksne obveznosti še ni zaprosila za taksno oprostitev, dana možnost, da z ustrezno vlogo, podano v postavljenem roku doseže, da lahko zaprošena oprostitev učinkuje tudi za nazaj, torej od dneva, ko je taksna obveznost nastala.
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, ki pa je znana že ob njenem nastanku. Predlog za taksno oprostitev je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo te obveznosti. Vložitev predloga za taksno oprostitev zadrži izvršitev izdanega plačilnega naloga. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga in tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).
poškodba pri športu - odgovornost smučarskega kluba - skrbnost ravnanja - odgovornost trenerja - protipravno ravnanje - vmesna sodba
Pravilno načrtovanje vadbe je eno najpomembnejših področij športnega procesa tekmovalnih športnikov. Ni sporno, da bi tožnik četrto zaletno mesto skakalnice lahko uporabil oziroma bi ga moral uporabiti zaradi tekmovalnih dosežkov v kasnejših fazah treningov. V obravnavanem primeru je sporno, ali je trener v konkretnem primeru ravnal na ustaljen in strokovno dopusten način, kot bi ravnal vsak trener na prvem treningu, glede na tožnikove psihične, tehnične in specialno motorične dejavnike.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 8. ZPP člen 116, 132.
vročanje sodnih pisanj v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosil za vročitev - zavrnitev sprejema pisanja
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na relevantne določbe Uredbe ter (z njimi povezano) sodno prakso sodišča EU pravilno pojasnilo, da je bila njegova (naloga) kot organa za sprejem v konkretnem primeru opraviti (v skladu z določbami ZPP) vročitev poslanega pisanja pritožniku (7. člen Uredbe) in slednjega (upoštevaje 8. člen Uredbe) opozoriti na možnost zavrnitve takšnega sprejema, kot tudi, da njegova naloga (točneje pristojnost) ni odločanje o tem, ali je pritožnik iz opravičljivih razlogov zamudil rok za zavrnitev sprejema pisanja (oziroma o njegovem iz tega razloga podanem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje). Ker ni pristojno za odločanje o tem, ali je zavrnitev sprejema pisanja s strani naslovnika upravičena/utemeljena (glej odločbo C-384/14 z dne 28. 4. 2016), ne more biti pristojno niti za presojo vprašanja, ali je bila takšna zavrnitev podana pravočasno, oziroma za odločanje o utemeljenosti v zvezi s tem podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Presoja/odločanje o pravočasnosti in utemeljenosti (upoštevaje pogoje iz 8. člena Uredbe) zavrnitve sprejema pisanja tujega sodišča ne sodi (več) v okvir zagotovitve (pravilne) vročitve, ki jo je bilo (kot zaprošeni organ) dolžno zagotoviti sodišče prve stopnje, ampak v sfero odločanja nacionalnega sodišča, ki v zadevi odloča v izvorni državi članici.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da v opisu dejanja, ki ga obtožni predlog očita obdolženemu B.P., ni konkretiziran zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin in ni razviden obdolženčev goljufiv namen, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob sklenitvi posla, temveč je opisana le običajna neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravnega razmerja.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 111.. ZDSS-1 člen 66, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Ker tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku do 9. 11. 2020 ni dopolnil tožbe in skladno s sklepom ni posredoval dokončne odločbe tožene stranke, niti ni vložil prošnje za brezplačno pravno pomoč, da bi rok določen v sklepu, začel teči kasneje od prejema odločbe o brezplačni pravni pomoči, je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
V sodni praksi je zavzeto povsem določno stališče, da je začasne odredbe, ki se prekrivajo s tožbenim zahtevkom, dopustno izdajati izjemno restriktivno, da ob morebiti pozitivni odločitvi brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari. Tožnikovo drugačno pravno naziranje je zmotno in zato nesprejemljivo.
Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča pravilen pristop k ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki, po katerem se upoštevajo tudi odhodki (poraba), ki jih je imel preiskovanec v relevantnem obdobju. Šele upoštevanje teh pokaže, s kakšnim premoženjem je oseba v preiskovanem obdobju razpolagala. Tako razumevanje ni le v okviru jezikovnega pomena 5. člena ZOPNI, temveč je skladno tudi z njegovim namenom, ki je v ugotovitvi razkoraka med dohodki prvotoženca in premoženjem, s katerim je razpolagal v določenem časovnem obdobju.
V postopku začasnega zavarovanja po ZOPNI se smiselno uporabljajo določbe ZIZ. Tožnica je v odgovoru na ugovor obema ugovoroma nasprotovala, vendar sodišče prve stopnje svoje odločitve v bistvenem ni oprlo na navedbe tožnice iz odgovora na ugovor. Iz drugega odstavka 58. člena ZIZ izhaja, da če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Glede na že pojasnjene okoliščine konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno ni izvajalo naroka za obravnavanje ugovora, saj za kaj takega ni bilo nobene potrebe.
Ni kršena kontradiktornost v postopku, če sodišče ne ugodi posameznemu dokaznemu predlogu, ker pravilno oceni, da izvedba določenih dokazov ni potrebna oziroma ni dovoljena (zaslišanje prič kot nedovoljen informativni dokaz) ter zaradi tega v primeru reševanja ugovora zoper začasno zavarovanje v skladu z določbo drugega odstavka 58. člena ZIZ presodi, da izvedba naroka ni potrebna. Enako velja to tudi za fazo odločanja o samem predlogu za začasno zavarovanje, saj opravi sodišče narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (29.a člen ZIZ).
V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ, ki izrecno določa obseg izvršbe in zavarovanja. To pomeni, da se lahko zavarovanje dovoli le v obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena zavarovanja. Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - duševno zdravje - ogrožanje varnosti ljudi - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - dokazni postopek - navzočnost priče pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem
Odločitve sodišča prve stopnje tudi ne omajejo pomisleki pritožnice v dokazni postopek glede dokazov o agresivnem vedenju, razbijanju po stanovanju in metanju predmetov skozi okno. Pritožnica navedenih ravnanj ne zanika, po izvedenih dokazih pooblaščenec pritožnice dodatnih dokazov ni predlagal, poleg tega pritožnica ne navede nobenih okoliščin na podlagi katerih bi sodišče podvomilo v navedbe reševalcev, njeno agresivno in nekontrolirano vedenje pa je bilo izkazano tudi ob tokratnem sprejemu. Zaradi odzivanja pritožnice ob zaslišanju, ji je sodišče tudi omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov, da se ne bi še bolj vzemirila.
ZIZ člen 38, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 2, 2-6. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 78, 78/2, 78/6.
Če se premičnine vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se rubež opravi že z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. V takem primeru ima izvršitelj pravico do plačila za posebne vrste rubežev, med katere sodi tudi vložitev zahteve za vpis rubeža ter prepovedi odtujitve v uradni register zastavljenih premičnin in zastavnih pravic.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.
ZS člen 83, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 4. ZPP člen 111, 111/4.
zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - tek pritožbenega roka - začetek teka roka - procesni rok - prekinitev teka procesnega roka - objava v državnem uradnem listu - razlaga podzakonskega predpisa - presečni dan - nujne zadeve
Napačno je pritožbeno naziranje, da so procesni roki prenehali teči z dnem 13. 3. 2020 in da naj bi to izhajalo iz Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020. Okoliščina, da je bila le-ta (v Uradnem listu RS) objavljena 13. 3. 2020, za presojo, kdaj je prišlo do prekinitve procesnih rokov, ni bistvena. Da so se procesni roki (tudi v konkretno zadevi) prekinili z dnem 16. 3. 2020, izhaja namreč iz vsebine omenjene Odredbe (glej četrti odstavek v zvezi s prvim odstavkom). Iz predhodno omenjenih določb (in sicer ob branju obeh skupaj ter ob upoštevanju temeljnega jezikovno-logičnega okvira) namreč jasno izhaja, da je presečni datum tako v zvezi z izvajanjem narokov in odločanjem kot tudi glede teka (pravilneje prekinitvijo le-teh) procesnih rokov v zadevah, ki niso nujne v smislu 83. člena ZS, dan 16. 3. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00043209
ZPP člen 244, 245, 245/3, 254, 254/2, 254/3, 268b. ZVPot člen 4, 4/3, 6, 7, 10, 10-3. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 4.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - nesreča z motorjem/motornim kolesom - odgovornost za izdelek - napaka materiala - odgovornost proizvajalca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - izvedba predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - postavitev več izvedencev - strokovna institucija kot izvedenec - dokazna ocena - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - dopolnilno izvedensko mnenje
Stranka, ki se z zavrnitvijo izvedbe dokaza ne strinja, mora to kršitev uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa mora substancirano navesti dejstva, zaradi katerih meni, da bi izvedba konkretnega dokaza lahko privedla do drugačne ugotovitve odločilnih dejstev oziroma drugačne rešitve spora. Pritožbeno sodišče na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora pritožnik te kršitve izrecno in obrazloženo uveljavljati. Pritožnik mora navesti (ne dokazati) dejstva, ki kažejo, da so zaradi opustitve izvedbe dokaza odločilna dejstva ostala nedokazana in se sodišče prve stopnje iz tega razloga ni moglo opredeliti do vseh odločilnih dejstev, ki so materialnopravno odločilni za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tretji odstavek 4. člena ZVPot določa, da le v primeru, če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku obvesti oškodovanca o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik.
Koncept dokazovanja napake in posledično vzročne zveze, kot jo v preambuli in 4. členu opredeljuje Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. 7. 1985 v zvezi s spremembo Direktive Sveta 1999/34/ES z dne 10. 5. 1999 (v nadaljevanju Direktiva) se ne sme razlagati na način, ki bi oškodovancu nalagal nerazumno dokazno breme, ker je namen Direktive uravnotežiti položaj oškodovanca in (objektivno odgovornost) proizvajalca, ob upoštevanju dolžne zaščite potrošnika, ki upravičeno pričakuje zaščito pred škodo, ki mu jo je povzročil izdelek z napako. Za dokazovanje napake v okviru vzročne zveze se od oškodovanca zahteva, da dokaže fizični defekt na proizvodu, ki je pripeljal do pomanjkljive varnosti. Na oškodovancu ni dokazno breme, da bi moral dokazati vse posebnosti izvora napake ali natančno naravo napake na proizvodu.
zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogoj
Pogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v ustavno varovane pravice - omejitev svobode - začasna omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - potrebno zdravljenje - ambulantno zdravljenje - nujnost ukrepa - storitev kaznivega dejanja - prekršek - pripombe strank na izvedensko mnenje - učinek pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.
V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.