KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043599
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 358, 372, 391. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
razžalitev - zaničevalni namen - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - pravica do svobode izražanja - pravica do dobrega imena in časti - škofija - žaljiva izjava - presoja žaljivosti
Kazenski zakon je kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali ga sploh ne uporabi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042902
ZPrCP člen 8, 46, 46/4, 46/4-5. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
pravica do obrambe - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti - obrnjeno dokazno breme - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - pravica do razbremenilnega dokaza - seznanitev z dokazom
Sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča.
privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči
Bistvena razlika med statusom relativno nesposobne priče iz 2. točke 235. člena ZKP in statusom privilegirane priče iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP je varstveni namen določbe:
- prva predstavlja pravico v korist obdolženca, saj mu v nasprotnem primeru - brez prepovedi zaslišanja njegovega zagovornika, očitno ne bi bila zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Če pa obdolženec sam zahteva njegovo zaslišanje, pa tudi za zagovornika veljajo splošne določbe o dolžnosti pričanja - dolžnost odzvati se vabilu, pričati in govoriti resnico;
- druga predstavlja pravno dobroto v korist priče same, saj se z njo varuje predvsem zaupnost poslovnega ali kakšnega drugega razmerja med pričo in drugo osebo. Obdolženec od privilegirane priče, ki ne želi pričati, ne more zahtevati, naj priča.
V drugem odstavku 236. člena ZKP določa obveznost sodišča poučiti priče o njihovi pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričevanja, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Pouk in odgovor morata biti v zapisnik zapisana izrecno z besedami, kakor sta bila izrečena, zgolj navajanje predmetne norme ne zadošča. Ni mogoče ex post sklepanje, da bi se priča, glede na to, da je izpovedovala, odpovedala svoji pravni dobroti.
Sodišče prve stopnje je opustilo svojo dolžnost dati pravni pouk priči po drugem odstavku 236. člena ZKP oziroma pouk in odpoved pričevanju nista bila zapisana v zapisnik, pri čemer je že od začetka postopka vedelo, da gre za privilegirano pričo, saj navedba pričinega poklica kot odvetnice jasno izhaja iz podane ovadbe.
Sankcijo za kršitev navedenih določb predpisuje 237. člen ZKP, ki določa, da sodišče ne sme na tako izpovedbo opreti svoje odločbe. V nasprotnem primeru to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka skladno z 8. točko prvega odstavka 371. člena ZKP.
Dogovor, da bo tožena stranka tožeči stranki plačala dolgovani znesek pod pogojem, da bo uspela s svojimi prizadevanji za izterjavo terjatev, ki jih ima do svojega naročnika v Nemčiji, ter se v ta namen s poravnavo zavezala, da bo pričela s sodnimi postopki za izterjavo svojih terjatev, ki jih ima do svojega naročnika, ureja plačilo, ki je vezano na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da tožena stranka svojega dela obveznosti iz poravnave sploh ni dolžna izpolniti, ali da lahko z izpolnitvijo obveznosti odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil (oziroma po poteku razumnega in primernega roka), je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.
Okoliščine, ki jih tožena stranka zatrjuje z namenom razbremeniti se pogodbene obveznosti, da so z vložitvijo tožbe zoper njenega dolžnika v Nemčiji povezani visoki stroški in da je negotov tudi njen uspeh v postopku izterjave, niso takšne, da bi objektivno onemogočale izpolnitev oziroma predstavljale razlog nemožnosti izpolnitve obveznosti. Gre za okoliščine, na katere je tožena stranka lahko in mogla računati že pred sklenitvijo poravnave.
bistvene kršitve določb zkp - neujemanje pisno izdelane sodbe in njenega izvirnika - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - nerazumljiv izrek - nejasen izrek - opis dejanja v izreku sodbe - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in samim zapisnikom - nejasni razlogi sodbe - krivdno povzročeni stroški
Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in zapisana v zapisniku o glavni obravnavi - izvirnik sodbe (prvi odstavek 364. člena in prvi odstavek 317. člena ZKP).
Nikakor ne more izjava, zapisana v uradnem zaznamku, nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z motnjami v duševnem razvoju, pri čemer njeno osebnostno in intelektualno funkcioniranje ni primerljivo s funkcioniranjem oseb starejših od 15 let, kot je to pojasnila izvedenka klinično psihološke stroke M.B., pa dvoma v njeno kronološko starost ne more vzbuditi.
izločitev iz zapuščine - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - ustvaritev nove stvari - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - sprememba identitete stvari - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka in njen pokojni mož sta na predhodno golem zemljišču, po sklenitvi zakonske zveze, s skupnimi sredstvi in skupnim delom, zgradila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, s čimer je nepremičnina postala nova stvar. Na podlagi teh ugotovitev je soidšče materialnopravno pravilno zaključilo, da so imela skupna vlaganja zakoncev v nepremičnino stvarnopravne učinke in je na nepremičnini nastala skupna lastnina obeh zakoncev. ZTLR, ki je veljal v času gradnje hiše (med leti 1987 in 1990), je namreč v primerih, kakršen je obravnavani, omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino (24. do 26. člen ZTLR), ker so bila vlaganja tako obsežna, da so spremenila identiteto nepremičnine in je nastala nova stvar. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je njuno skupno premoženje (51. člen ZZZDR).
Ob upoštevanju določb 59. člena ZZZDR je sodišče utemeljilo svoj zaključek, da je bil delež zakoncev na skupnem premoženju enak. ZZZDR v 59. členu vzpostavlja zakonsko domnevo glede deležev zakoncev na skupnem premoženju. Šteje se, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, razen če tisti, ki domnevo izpodbija, dokaže, da sta zakonca prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Glede na navedeno bi morala tožena stranka dokazati, da deleža zakoncev (tožeče stranke in pokojnega moža) na skupnem premoženju nista bila enaka, vendar svojega dokaznega bremena ni zmogla.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - učinek za nazaj
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nasprotna udeleženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila pravočasno, v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, na podlagi odločbe o BPP, ki ji je bila dodeljena tudi za stroške sodnega postopka, ki so nastali po 16. 10. 2020 (drugi odstavek 11. člena ZBPP), torej za nazaj, je treba po presoji pritožbenega sodišča nasprotno udeleženko oprostiti plačila sodnih taks in ji s tem omogočiti njeno vrnitev.
neupravičena pridobitev - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - relativnost obligacijskih razmerij - pogodba v korist tretjega
Bistvena predpostavka za uporabo določil o neupravičeni pridobitvi po 190. členu Obligacijskega zakonika je obogatitev brez pravnega temelja. Drži pritožbena navedba, da je tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje navajala, da so delavci toženke zasedali prostore v lasti tožnice in jo uporabljali v času od 20. 3. 2019 do 21. 3. 2019. Vendar svojega zahtevka ni utemeljevala na okoriščanju oziroma prikrajšanju ene oziroma druge pravdne stranke, pač pa zgolj na Sporazumu A2.
Pritožbeno zavzemanje za večji obseg stikov ni utemeljeno. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je začasna ureditev stikov med otrokom in staršem, pri katerem ne živi, potrebna v primerih, ko starša ne zmoreta doseči dogovora in ko bi neurejenost stikov ogrožala zdrav otrokov razvoj (157. in 161. člen v povezavi s 141. členom in s tretjim odstavkom 138. člena DZ).
zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - po elektronski pošti oddana vloga - pritožba, vložena po izteku roka - popolna pritožba
Podpis pritožnika je obvezna sestavina vsake pritožbe (335. člen ZPP). Nasprotni udeleženec je pritožbo zoper sklep poslal po elektronski pošti, na tej pritožbi ni nobenega podpisa. Nepodpisana pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), nepopolno pritožbo pa sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže.
Skladno s prvim odstavkom 202.e člena ZP-1 mora sodišče dokončno odločiti o neizvršitvi izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (če za to obstajajo zakonski pogoji) najpozneje v 15 dneh po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043597
ZKP člen 358, 358-4,. KZ-1 člen 57, 58, 251, 251/3.
pogojna obsodba - kaznivo dejanje ponarejanja listin - hramba listine z namenom uporabe - ponarejena osebna izkaznica - skrajna sila
Po 4. točki 358. člena ZKP izda sodišče oprostilno sodbo, če ugotovi, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - odvzem mobilnega telefona
Obtoženčev zagovornik meni še, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odvzem mobilnega telefona, ki kot tak ne predstavlja le komunikacijsko sredstvo, temveč tudi predmet, v katerem je veliko osebnih podatkov in aplikacij, kot na primer spletno bančništvo, družbena omrežja in podobno. Vendar se s temi navedbami sodišče druge stopnje ne more strinjati, saj obtoženec svojega mobilnega telefona ni uporabljal zgolj za komunikacijo, temveč tudi kot pripomoček za izvedbo obravnavanega kaznivega dejanja, kot je to razvidno iz njegovega zagovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046069
KZ-1 člen 86, 86/4.. KZ-1B člen 86, 86/8.
kazenska sankcija - sprememba odločbe o kazenski sankciji - delo v splošno korist - milejši zakon - sprememba kazenskega zakona
Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - protipravno ravnanje - škodni dogodek - varstvo in zdravje pri delu - soodgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica padla na drseči, poledeneli in z ivjem prekriti površini, zavarovanec tožene stranke pa je s tem, ko ni poskrbel za očiščeno in varni hoji prilagojeno površino, opustil svojo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00042965
ZKZ člen 19, 21, 21/3, 22. OZ člen 107. ZPP člen 212.
razveza pogodbe - nakup kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - odobritev posla s strani upravne enote - nastop veljavnosti pogodbe - veljavnost pogodbe, sklenjene z odložnim pogojem - zakoniti predkupni upravičenec - status upravičenca - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe - učinkovanje pogodbe - domneva - nesklenitev pogodbe - neuresničena podlaga - neizpolnitev pogoja - neobstoj pravice - ugotovitev neobstoja obveznosti po pogodbi - odstop od pogodbe - plačilo kupnine - plačilna sposobnost - breme dokazovanja - informativni dokaz - pogoji za veljavnost pogodbe
Pri prodaji zemljišča skladno z ZKZ velja, da je pogodba sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe, vendar ob dodatnem pogoju odobritve s strani pristojne upravne enote. Ker je torej za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote, je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve (19. člen, tretji odstavek 21. člena in 22. člen ZKZ). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.
V predmetni zadevi se odložni pogoj še ni izpolnil, saj upravna enota še ni odobrila pravnega posla med pravdnima strankama. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, je posledica odložnega pogoja, da učinek pogodbe še ni nastopil. Učinek bo nastopil, ko bo izpolnjen odložni pogoj. Do uresničitve pogoja pa pogodba stranki zavezuje v pomenu, da nobena od njiju ne more odstopiti od pogodbe le z enostransko izjavo. Navedeno stališče dodatno utemeljuje okoliščina, da se bo v primeru neodobritve pravnega posla s toženko, s strani upravne enote štelo, kot da pravni posel s toženko ni bil nikoli sklenjen in bo moral ponudnik (tožnik) pogodbo za prodajo kmetijskega zemljišča skleniti z drugim sprejemnikom ponudbe.
Dejstvo, da pogodba zaradi še neuresničenega odložnega pogoja ne učinkuje, ima za posledico, da med pravdnima strankama še niso nastale medsebojne pravice in obveznosti. Ker toženkina obveznost še niti ni nastopila oziroma nastala (in posledično rok za izpolnitev tudi še ni začel teči), ni možna uporaba 107. člena OZ, po katerem se presoja, ali je še pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da stranka (ob zapadlosti) obveznosti ne bo izpolnila.
Pri odstopu od pogodbe po 107. členu OZ stranka, ki odstopa od pogodbe, prevzame nase breme dokazovanja okoliščin, ki morajo biti izpolnjene za predčasni odstop in na podlagi katerih se je torej odločila za odstop. To pomeni, da bi morale biti zatrjevane okoliščine (po navedbah tožnika javno objavljeni podatki o toženkinem finančnem stanju) znotraj tožnikovega zaznavnega območja, zato bi postavitev izvedenca, ki naj bi ugotovil finančno, likvidnostno in insolventno stanje toženke, ter pridobitev dodatnih listin o poslovanju, predstavljala informativna dokaza.
Odločitev o pravilnosti upravnega postopka in ustreznosti predloženih dokumentov v upravnem postopku je v pristojnosti upravne enote in ne sodišča. Vprašanje izpolnjevanja pogojev predkupnega upravičenca po ZKZ je namreč pogoj za veljavnost sklenjenega posla, zato je to pristojnost upravnega organa.
ZFPPIPP člen 105, 105/2, 355, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
V kolikor je upravitelj v predračunu stroškov predvidel stroške v dejanski višini, bi moral natančneje pojasniti višino posameznega od zgoraj navedenih stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali v skupnem znesku 40,00 EUR + DDV mesečno.
Potni stroški so v predračunu stroškov le okvirno predvideni in se bodo plačali, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, glede na konkretno potrebo, če bodo nastali in v odvisnosti od razdalje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00042520
OZ člen 179, 182. ZPP člen 340.
odškodninska odgovornost - višina denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - okoliščine konkretnega primera - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - objektivni in subjektivni vidik - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožba kot argument za previsoko odmerjeno odškodnino v tem delu navaja, da je tožnik zaključil bolniški stalež že 6. 5. 2016, kar dokazuje, da močnejših bolečin ni več čutil. Navedenemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj dejstvo, da je tožnik zaključil z bolniškim staležem, še ne izkazuje, da tožnik ne bi več čutil bolečin. V postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel tožnik, navaja, da povzročajo lahke telesne bolečine od nekaj tednov do več mesecev in da je tožnik po njegovi oceni občasne lahke telesne bolečine trpel okrog treh mesecev.
zavarovanje ao plus - zavarovalno kritje - splošni pogoji - poškodba rame - tuja pomoč - višina škode - pravična denarna odškodnina - nepošten pogodbeni pogoj
Pogodbeni pogoji, ki krijejo le škodo zaradi telesnih poškodb vsakokratnemu vozniku in ne dodatno poškodovanih stvari, katere koli naj si že bodo, niso nepošteni. Smisel takega zavarovanja je v tem, da voznik ne glede na krivdo, torej tudi, če je za svoje poškodbe kriv sam, kot je bila tožnica, ki ji je pri vožnji spodrsnilo in je padla, dobi za svoje telesne poškodbe odškodnino. Splošni pogoji, ki odrekajo kritje zahtevkov za škodo zaradi poškodovanja stvari, so tako glede na namen samega zavarovanja tudi laičnemu bralcu jasni.