začasno skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - stroški odvetnika - odvzem poslovne sposobnosti - odvetniška tarifa
Ker inštitut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po določbah DZ nadomešča postopek odvzema poslovne sposobnosti, ki se je vodil na podlagi prej veljavnega ZNP, je sodišče prve stopnje za odmero stroškov začasnega skrbnika pravilno uporabilo tarifno številko 24 OT, ki določa nagrado v postopku za odvzem poslovne sposobnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00042172
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. OZ člen 275, 1028.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - postopek za izdajo začasne odredbe - hiter postopek - izvajanje dokazov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - trditvena in dokazna podlaga - neobvezna izvedba naroka - obstoj verjetnosti terjatve - povračilni zahtevek - poroštvo - subrogacija - plačilo obratovalnih stroškov - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - odtujitev nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - premoženjsko stanje dolžnika
Eno temeljnih načel postopka zavarovanja je načelo hitrosti postopka. Načelo kontradiktornosti se lahko vzpostavi šele v ugovornem postopku. Sodišče namreč lahko izda sklep o začasni odredbi zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga, še preden se o njih izjavi dolžnik. Z ugovorom pa je dolžniku omogočeno, da se izjavi o upnikovih (tožnikovih) pravnorelevantnih navedbah in dokazih. O ugovoru nato sodišče odloči na podlagi trditvene in dokazne podlage obeh strank. Dokazni standard za odločanje o postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čimhitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, ko je v obravnavanem primeru v okviru podane trditvene in dokazne podlage obeh strank in glede na materialnopravni pogoj izpolnjenosti standarda verjetnosti pravilno zavrnilo izvajanje predlaganih ustnih dokazov. Izvedba naroka namreč v postopku zavarovanja ni obvezna. Sodišče ga izvede le, če ugotovi, da je razpis naroka smotrn.
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve.
ZDR-1 člen 37, 85, 110, 109, 109/1, 109/2, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - rok za podajo odpovedi
Ker se tožnik v času bolniškega staleža ni nahajal v kraju bivanja, že to dejstvo zadostuje za ugotovitev, da je storil kršitev po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Temeljni kriterij je čas trajanja zaposlitve. Tožnica je bila pri toženki zaposlena od 12. 8. 2019. Toženka ji je 30. 4. 2020 vročila izredno odpoved, torej je bila tožnica do podaje odpovedi pri toženki zaposlena le nekaj več kot osem mesecev. Odpoved učinkuje z dnem vročitve, toženka pa tožnice ni odjavila iz socialnih zavarovanj iz naslova delovnega razmerja vse do 27. 5. 2020, kot se je glasil datum sodne razveze na podlagi sodbe na podlagi pripoznave z dne 27. 5. 2020. Tako je bila tožnica pri toženki zaposlena skupno dobrih 9 mesecev. Toženka je tožbeni zahtevek pripoznala - razen v delu, ki se je nanašal na denarno povračilo, saj ga je tožnica zahtevala v višini sedmih plač. Sodišče je tožnici priznalo denarno povračilo v višini štirih plač, kar je glede na temeljni kriterij pretirano, saj tožnica pri toženki ni bila zaposlena npr. štiri leta, pač pa niti eno leto.
KZ-1 člen 204, 204/3.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/2, 110/3.. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora
Tožniku je bila po izpovedi njegove zdravnice postavljena diagnoza prilagoditvene motnje, zaradi katere ni bil sposoben za v službo, to pa ne pomeni, da je to utemeljeno opravičilo, zaradi katerega bi moral delodajalec zagovor preložiti, nenazadnje bi lahko tožnik poslal tudi pisni zagovor, česar pa ni. Po drugi strani pa bi delodajalec lahko s preložitvijo zagovora izgubil možnost podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku tako ni bila kršena pravica do zagovora, kot to uveljavlja v pritožbi.
ZOFVI člen 119, 119/1, 121, 124.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/4, 40.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19b, 19c.. KPJS člen 39.. ZDR-1 člen 137, 137/2, 137/7.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 92.
plača - učitelj - učna obveznost - dejavnost vzgoje in izobraževanja - nadomestilo plače - delovna uspešnost
Stališče sodišča prve stopnje, da Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ni v skladu z 92. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) in s sedmim odstavkom 137. člena ZDR-1, je zmotno. Gre za materialnopravno presojo, zato dejanski zaključki sodišča prve stopnje, utemeljeni na izpovedi ravnatelja in pisnih izjavah prič, niso odločilni.
ZDR-1 in KPVIZ ne govorita o obračunu (nadomestila) plače oziroma delovne uspešnosti in dodatka za ure razredništva. Po drugem odstavku 137. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. KPVIZ v 92. členu določa, da v primerih izrabe letnega dopusta in za praznike pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove, pri čemer je osnova za izračun nadomestila plače v primeru odsotnosti delavca plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal. Po tej določbi sta v osnovo za izračun nadomestila plače zaradi izrabe letnega dopusta in odsotnosti za praznik poleg osnovne plače vključena dodatek za ure razredništva in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, do katerih bi bil javni uslužbenec upravičen v tekočem mesecu, če bi delal.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - začetek teka zastaranja kazenskega pregona - delavnostna teorija - kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti
Slovenska kazenskopravna zakonodaja in pred njo jugoslovanska je sprejela delavnostno teorijo, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev), ne glede na to, kdaj je nastala prepovedana posledica in da KZ v zvezi z začetkom teka zastaralnega roka kazenskega pregona (za razliko od nekaterih tujih zakonodaj) ne vsebuje korekcije delavnostne teorije, po kateri bi v primeru kasnejšega nastanka prepovedane posledice začelo zastaranje teči šele od trenutka njenega nastanka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046402
URS člen 137, 137/2. ZIZ člen 2, 15, 24, 24/3, 24/4, 43, 43/2, 43/3, 56, 56a, 76, 76/2, 170. ZPP člen 3, 7, 99, 99/2, 99/3, 212. ZVKSES člen 87, 88. ZN člen 87.
umik predloga za izvršbo - procesno dejanje - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ugovor dolžnika - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - preiskovalno načelo - vodenje postopka - notar - notarska hramba - pogodba v korist tretjega - preklic izjave - sprememba lastništva nepremičnine - hipotekarni dolžnik - položaj stranke - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pooblastilo odvetniku - preklic pooblastila - trditveno in dokazno breme
Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.
Izvršba se na podlagi umika ustavi le, če je iz spisa jasno in nedvoumno razvidno, da je umik vložila upravičena oseba, to pa je izključno upnik (ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec). Če sodišče pravilno in skrbno vodi postopek, se mora vloga, ki prispe na sodišče (vložišče), vložiti v spis takoj oziroma vsaj v doglednem času po prispetju. Tako kot po eni strani skladno z razpravnim načelom velja, da je na strankah breme zatrjevanja in dokazovanja dejstev, ki so jim v korist oziroma s katerimi utemeljujejo svoje zahtevke, je po drugi strani izključno stvar pravilnega poslovanja in postopanja sodišča, da se na sodišče prispela pisanja strank ažurno vlagajo v sodne spise, za katere so namenjena. V tej zadevi pa sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s to zahtevo, saj je umik za nepremičnino 002, ki naj bi ga upnica na vložišče vložila dne 6. 9. 2012, v spis vložilo, ko mu ga je posredovala lastnica nepremičnine D. D. (ki tedaj še niti ni bila stranka postopka), in sicer šele v mesecu maju 2017, torej več kot po štirih letih po tem, ko naj bi ga upnica dejansko vložila. Vzrok za nastali položaj, to je za spor, ali je bil umik dne 6. 9. 2012 na sodišče res vložen ali ne, se je torej nakazoval izključno v poslovanju sodišča prve stopnje, nikakor pa ga ni mogoče pripisati upnici niti hipotekarni dolžnici D. D. Če je upnica umik dne 6. 9. 2012 vložila na vložišče sodišča prve stopnje, se je takrat njena procesna obveznost v zvezi s to vlogo zaključila in zato ni mogoče od nje zahtevati, da bi dokazovala, da umika ni vložila. Enako ni mogoče zahtevati od lastnice nepremičnine in hipotekarne dolžnice D. D., da bi dokazovala, da je upnica umik 6. 9. 2012 res vložila. Ob pojasnjenem izhodišču namreč tega niso dolžne dokazovati stranke in je zato sklicevanje upnice na razpravno načelo v tej zvezi pravno zgrešeno.
Umik za nepremičnino 002 na sodišče prve stopnje dne 6. 9. 2012 je pravno učinkovito vložil notar, kar sicer potrjujejo tudi drugi podatki v spisu. S tem, ko je upnica po odvetniku E. E. dne 24. 5. 2012 v notarsko hrambo izročila umik izvršilnega predloga na nepremičnino 002 v tej zadevi, je namreč sprejela svojo pravico iz pogodbe o notarski hrambi SV 4, to je pravico do prejema dela kupnine za prodano nepremičnino. Posledično pa od takrat dalje ni več mogla preklicati pravice prodajalca in kupcev od notarja zahtevati izročitev predmet notarske hrambe, to je izjave o umiku na sodišče. Notarski zapisnik SV 2 z dne 5. 9. 2012 s priloženim obvestilom upnice H. H. notarju, iz katerega izhaja, da upnica H. H. nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo in da bo umike predlogov za izvršbo na svoji nepremičnini podajala izključno sama osebno, glede na 88. člen ZVKSES lahko učinkuje le od dne 5. 9. 2012 dalje. Ne more pa učinkovati za nazaj oziroma na pravico prodajalca in kupcev iz notarskega zapisa SV 4 z dne 23. 5. 2012, da notar ob izpolnitvi pogoja – to je po plačilu kupnine na skrbniški račun notarja – na sodišče vloži dne 24. 5. 2012 pri njem deponirani umik predloga za izvršbo na nepremičnino (notarski zapisnik SV 1).
URS člen 22. ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27.
enako varstvo pravic - pravica do izjave - predhodno vprašanje - fiktivnost pravnega posla - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - ugovor tretjega - pogoji in rok za ugovor - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjevanje pogojev - pritožbena novota
Na pravnomočno odločbo je višje sodišče v tem postopku vezano. O predlogu za odlog izvršbe zaradi vložene izbrisne tožbe je pravnomočno odločeno. V sedaj presojani zadevi zato višje sodišče izrecno poudarja, da se ukvarja izključno z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe, ki je bil vložen na podlagi sedaj še tretje tožbe, tj. tožbe za ugotovitev ničnosti pravnega posla med upnikom in dolžnikom iz tega postopka, ki predstavlja izvršilni naslov.
Višje sodišče ugotavlja, da tretji kakšnega novega ugovora tretjega niti ni vložil. Že zato je predlog za odlog neutemeljen. Predlog za odlog je dopusten, če tretji v izvršilnem postopku zahteva, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. To zahteva z ugovorom tretjega (prim. prvi odstavek 73. in 64. člena ZIZ). Četudi bi to izhajalo iz vloge z dne 13. 3. 2020, pa vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki predstavlja izvršilni naslov ne pomeni zatrjevanja pravice, ki preprečuje izvršbo. Ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe med strankama tega postopka ne pomeni uveljavljanje takšne pravice. Pravica, ki preprečuje izvršbo je pravica, s katero njen imetnik lahko dolžniku prepreči odtujitev stvari, oziroma pravica, ki bi tretjemu omogočila, da bi dobil vrnjeno stvar tudi od tistega, kateremu bi dolžnik stvar odtujil. V pritožbi izpostavljeni pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe med strankama tega postopka za ta izvršilni postopek ni pomemben. S tem se bo ukvarjalo pravdno sodišče.
Ker ni izpolnjen že prvi od dveh kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo obstoja drugega pogoja, to je nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, in se iz tega razloga tudi pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb v zvezi s škodo.
ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/1.. OZ člen 131.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
plačilo razlike plače - akontacija dohodnine - delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških
V letni odmeri se upoštevajo vsi dohodki, izplačani v letu, zmanjšani za obračunane prispevke in priznane olajšave. Od davčne osnove se obračuna dohodnina po dohodninski lestvici. Če je odmerjena dohodnina višja od plačanih akontacij med letom, se dohodnina doplača, v nasprotnem primeru se zavezancu vrne. V tem primeru je prišlo do situacije, ko so se plače za september - november 2013 neupravičeno prištele k letu 2014 in plače za september - november 2016 k letu 2017. Zato je prišlo do zmanjšane dohodninske obveznosti v letu 2013 in 2016, na drugi strani pa do povečane dohodninske obveznosti v letu 2014 in 2017. Skupne obveznosti pa so bile za tožnika višje, saj je bila upoštevana nižja olajšava, kot bi bila ob siceršnji pravilni prijavi letnih dohodkov. V posledici takšnega ravnanja toženke (nepravočasno plačilo akontacije dohodnine od tožnikove bruto plače) je tožniku nastala škoda, s tem da je sodišče tudi izrecno ugotovilo, da je toženka ravnala naklepno, ko zaradi likvidnostnih težav ni pravočasno poravnala akontacije dohodnine za tožnika od njegove bruto plače v letu 2013 in 2016, posledično pa je davčni organ premalo plačano dohodnino, ki bi jo sicer morala plačati toženka kot akontacijo dohodnine, terjal od tožnika, ki je naloženo tudi izpolnil.
ZDR-1 člen 13, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 85, 85/1, 118.. OZ člen 45, 46, 46/1, 46/2, 49, 92.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - grožnja - zmota
Iz 3. člena sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi izhaja, da delavka s podpisom tega sporazuma potrjuje, da je seznanjena s posledicami, ki jih ima ta sporazum zanjo, zlasti, da ji je na dan, ki ga določa ta sporazum, prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 1. člena tega sporazuma, kot tudi pravice iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu, ter da zaradi sklenitve tega sporazuma ni upravičena do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil podpisan sporazum vsebinsko ustrezen, ter da je bil sklenjen na podlagi soglasja obeh strank.
ZST-1 člen 11, 11/6, 12a, 12a/2. ZSVarPre člen 27. DZ člen 183. ZUPJS člen 10, 10/1, 17.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - minimalni dohodek prosilca - socialnovarstveni prejemki - vrednost premoženja - dolžno preživljanje - preživljanje otroka - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - dohodek družine - socialna pomoč
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR), presega pa znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, saj znaša 413,88 EUR. Odmerjena sodna taksa za postopek je glede na redne denarne dohodke v družini visoka (1.449,00 EUR). Zato bi lahko takojšnje plačilo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se družina preživlja. Ob zagotovljenem celotnem preživljanju družine na kmetiji, pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik z rednimi denarnimi prejemki zmogel obročno plačilo takse, kot mu ga je odobrilo sodišče prve stopnje (šest obrokov po 241,50 EUR mesečno).
ZFPPIPP člen 126, 342, 342/2, 342/3, 422, 422/1, 482, 482/1.
prenehanje družbe - začetek postopka prisilne likvidacije - stranke postopka prisilne likvidacije - pravica do pritožbe - procesna legitimacija za pritožbo - pridobitev poslovnega deleža - konstitutiven učinek vpisa - prenos poslovnega deleža
ZGD-1 v prvem odstavku 482. člena določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Navedeno določilo, ki je kar zadeva pridobitev poslovnega deleža družbe specialno določilo, je povsem jasno. Kdor ni vpisan v register, se ne šteje za pridobitelja poslovnega deleža. Vpis pridobitve poslovnega deleža v register je glede na izrecno določilo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 konstitutivne narave in ne deklaratorne narave, kot to zmotno navaja pritožnik.
Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (prvi odstavek 422. člena ZFPPIPP). Pritožbo proti sklepu v postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti vsaka stranka postopka, druge osebe pa le, če tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Ker pritožnica ni vpisana v register, ne velja za pridobitelja poslovnega deleža dolžnika oziroma za njegovega družbenika. To bi postala le, če bi bila vpisana v register kot pridobiteljica poslovnega deleža. Zato ni podana njena procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/2-3, 34/3, 271. ZPP člen 362, 362/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - izpodbojnost plačil, ki so nujna za redno poslovanje družbe - vezanost na napotke sodišča prve stopnje - neenako obravnavanje upnikov
Osnovna predpostavka za izpodbojnost plačil v zvezi s posli, ki so iz vidika družbe nujni za njeno redno poslovanje (za pritožnico ni sporno, da so bile z izpodbijanimi pravnimi dejanji poplačane terjatve toženke iz naslova dobav, ki sodijo v domet 3. točke drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), obstoj dejstva, da so bili v posledici teh plačil neenako obravnavani drugi upniki iz nujnih poslov stečajnega dolžnika (zatrjevano in izkazano mora biti, da le-ti niso mogli bili poplačani v celoti). Ker tožnica ni niti zatrjevala, da je bila neenakopravno obravnavana (tudi) ta skupina upnikov (tega ne zatrjuje niti v pritožbi, ker zmotno meni, da zadošča sklicevanje na neenakopravno obravnavo navadnih upnikov), je pravilna presoja sodišča, da iz tega razloga izpodbijana pravna dejanja niso izpodbojna in zahtevku posledično ni mogoče ugoditi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042902
ZPrCP člen 8, 46, 46/4, 46/4-5. ZP-1 člen 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
pravica do obrambe - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti - obrnjeno dokazno breme - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - pravica do razbremenilnega dokaza - seznanitev z dokazom
Sodišče prve stopnje z dokazom, ki ga je pridobilo na lastno pobudo, ni seznanilo obdolženca, ki se o podatkih, na katere se sodba opira, ni mogel izreči. S tem je obdolžencu bilo onemogočeno, da bi v zagovoru zavzel stališče do podatkov iz dokaza, ki ga je sodišče štelo za zanj obremenilnega in na katerem je temeljilo svoje zaključke, s čimer mu je bila kršena pravica do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer podatkov iz delovnega naloga tudi ni preverilo z zaslišanjem priče A. A., ki je za obdolženca razbremenilna priča.
privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči
Bistvena razlika med statusom relativno nesposobne priče iz 2. točke 235. člena ZKP in statusom privilegirane priče iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP je varstveni namen določbe:
- prva predstavlja pravico v korist obdolženca, saj mu v nasprotnem primeru - brez prepovedi zaslišanja njegovega zagovornika, očitno ne bi bila zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Če pa obdolženec sam zahteva njegovo zaslišanje, pa tudi za zagovornika veljajo splošne določbe o dolžnosti pričanja - dolžnost odzvati se vabilu, pričati in govoriti resnico;
- druga predstavlja pravno dobroto v korist priče same, saj se z njo varuje predvsem zaupnost poslovnega ali kakšnega drugega razmerja med pričo in drugo osebo. Obdolženec od privilegirane priče, ki ne želi pričati, ne more zahtevati, naj priča.
V drugem odstavku 236. člena ZKP določa obveznost sodišča poučiti priče o njihovi pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričevanja, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Pouk in odgovor morata biti v zapisnik zapisana izrecno z besedami, kakor sta bila izrečena, zgolj navajanje predmetne norme ne zadošča. Ni mogoče ex post sklepanje, da bi se priča, glede na to, da je izpovedovala, odpovedala svoji pravni dobroti.
Sodišče prve stopnje je opustilo svojo dolžnost dati pravni pouk priči po drugem odstavku 236. člena ZKP oziroma pouk in odpoved pričevanju nista bila zapisana v zapisnik, pri čemer je že od začetka postopka vedelo, da gre za privilegirano pričo, saj navedba pričinega poklica kot odvetnice jasno izhaja iz podane ovadbe.
Sankcijo za kršitev navedenih določb predpisuje 237. člen ZKP, ki določa, da sodišče ne sme na tako izpovedbo opreti svoje odločbe. V nasprotnem primeru to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka skladno z 8. točko prvega odstavka 371. člena ZKP.
subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - naknadno najdeno premoženje - lastninskopravni zahtevek - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe - sodba presenečenja
Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju le tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi.
Sodišče mora v okviru materialnega procesnega vodstva dati pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru cilja pravde. Tožnica s tožbo poskuša uveljaviti lastninsko pravico na deležu premoženja, ki ji kot univerzalni pravni naslednici pripada po zapustniku. V zvezi s tem je podala vsa relevantna dejstva, le dajatveni del primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka je oblikovala napačno, z zahtevo po vračilu ustreznega dela premoženja v zapuščino. V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost, na katero sodišče prve stopnje tožnice ni opozorilo. Ker nesklepčnosti dela tožbe nista ugovarjala niti toženca, gre za sodbo presenečenja.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00042903
URS člen 14, 22. ZP-1 člen 58, 62, 62-1, 62-3, 65, 65/4, 66, 66/3, 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-1, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 83, 83/2, 235, 236. ZUP člen 183. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - prekluzija - nedovoljen dokaz - odpoved pričanju - dolžnost pričanja - izjava, dana policiji - oprostitev dolžnosti pričanja
Storilec v zahtevi za sodno varstvo ni uveljavljal le razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je uveljavljal tudi razlog kršitve materialnega prava iz 1. alineje 62. člena ZP-1, ko je uveljavljal neobstoj zakonskih znakov prekrška in je v ta namen priložil izjavo oškodovanke, zato je sodišče prve stopnje zaradi presoje zakonskih znakov prekrška ter pravilne uporabe materialnega prava upravičeno po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1) moralo preveriti dejansko stanje tudi z zaslišanjem oškodovanke, za katero je dokazni predlog bil podan v zahtevi za sodno varstvo.
ZP-1 instituta izločitve dokazov sicer ne pozna, vsekakor pa sodišče v postopku o prekršku sodbe ne sme opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ker sicer zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki izjave oškodovanke, ki jo je dala policiji, preden je bila poučena o privilegiju do odpovedi pričanja, ni upoštevalo kot procesno veljaven dokaz.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - trajanje začasnega zavarovanja - pravnomočna kazenska sodba - dokončno poplačilo terjatve - smiselna uporaba določb ZIZ
Po preizkusu pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog SDT za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, zavrglo.
Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določilo 267. člena ZIZ, ki določa, da je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. ZKP trajanje in prenehanje začasnega zavarovanja ureja drugače kot ZIZ. Na podlagi določila petega odstavka 502. b člena ZKP sme začasno zavarovanje do izvršitve pravnomočne sodne odločbe skupno trajati največ 10 let. ZKP je v tem delu lex specialis in smiselna uporaba določb ZIZ v tem delu ne pride v poštev.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je pravni interes SDT za podaljšanje začasnega zavarovanja izčrpan, ker je v obravnavani zadevi že izdan izvršilni naslov in vpisana zaznamba sklepa v v zemljiški knjigi in sodnem registru, je v nasprotju z določilom petega odstavka 502.b člena ZKP. Na podlagi tega zakonskega določila v povezavi s 502.c členom ZKP ima namreč državni tožilec pravni interes, da podaja predloge za podaljšanje začasnega zavarovanja vse do dokončnega poplačila terjatve iz pravnomočne sodbe, oziroma do poteka desetih let od pravnomočnosti sodbe.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija
Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ko graja izrečeno stransko denarno kazen. Pritožbeno sodišče glede na vse že navedeno meni, da je prvostopno sodišče obdolžencu izreklo tudi povsem primerno denarno kazen.