KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042433
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1.
opis kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - zasebna tožba
V nadaljevanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče izvršiti le z zatrjevanjem ali razširjanjem določenih dejstev. Take izjave o dejstvih je treba razmejiti od vrednostnih sodb, za katere je značilna prvina mišljenja in zavzemanja stališč ter so tako zaznamovane s subjektivnostjo. V konkretnem primeru pa iz vsebine inkriminiranih člankov, kar je povzeto v izreku zasebne tožbe, izhaja, da obdolženki nista postavljali trditev o določenih dejstvih, oziroma trditve niso bile izjavljene brezpogojno, zato izjave kot so "sumiti, vprašljivo je" in podobno ne konstituirajo obstoja žaljive obdolžitve.
Pritožbeno sodišče pa v nadaljevanju še poudarja, da je poleg besedila izjave potrebno upoštevati tudi njen celoten kontekst in vsakokratne spremljevalne okoliščine, to je glede na celoten kontekst podanih oz. zapisanih inkriminiranih izjav v času zdravstvene epidemije, ki je tudi naveden v izreku zasebne tožbe. Pri tem so bile izjave podane zaradi preverjanja porabe javno proračunskih sredstev za nabavo zaščitnega materiala, za katerega je vladal velik javen interes in zato je potrebno besede oziroma besedne zveze preverjati tudi v luči teh razmer in zanimanja in pričakovanja javnosti. Zato se pritožbeno sodišče strinja, da je potrebno morebitno žaljivost oceniti tudi glede na vsebino celotnega objavljenega prispevka, pri čemer pritožbeno sodišče še dodaja, da ne v besedah niti v besednih zvezah ni podcenjevanja ali drugih oblik negativne sodbe o zasebni tožilki.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - dobra vera priposestvovalca - desetletna priposestvovalna doba
Za desetletno priposestvovalno dobo je SPZ določil, da mora obstajati dobra vera priposestvovalca v celotnem obdobju, potrebnem za priposestvovanje pravice služnosti. Takšno stališče je zavzela tako pravna teorija kot tudi sodna praksa, ki se v sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 428/2007 pri svoji odločitvi v podobnem primeru izrecno sklicuje na Komentar SPZ stran 902.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 280, 280/1. ZDDPO-2 člen 68, 68/2, 70, 70/1, 70/1-3. ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/1-1, 70, 70/1.
izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - sodna poravnava - načelo formalne legalitete - bruto ali neto znesek - izpolnitev obveznosti - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - razlaga pogodbenih določil - razlagalna pravila
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, je ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
Morebiten drugačen pravni režim upoštevanja davčnih obveznosti bi morali stranki jasno in izrecno opredeliti v sodni poravnavi, iz katere pa ne izhaja, da bi se stranki dogovarjali karkoli o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bilo nadomestilo dogovorjeno v bruto znesku in da je dolžnik s tem, ko je kot plačnik davka za upnika plačal davčni odtegljaj in upniku nakazal za davek znižani znesek (plačilo davka in nakazilo preostanka zneska upniku med strankama niti ni sporno), svojo obveznost pravilno izpolnil.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo, nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, pa je mogoče uporabiti šele v primeru, če gre za sporna določila. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge - kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je sodna poravnava objektivno nejasna oziroma dvoumna, višje sodišče pa ugotavlja, da v obravnavanem primeru temu ni tako in je poravnavo mogoče objektivno razumeti le na en način.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Nagrado za postopek odvetnik prejeme v sodnih postopkih za opravo celotne zadeve in to zgolj enkrat, pri čemer so v to nagrado vključene vse dejavnosti odvetnika, razen zastopanje stranke na narokih, za kar prejme posebno nagrado.
ZFPPIPP člen 225, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/4-5, 226/4-6, 226/5, 371, 371/9. ZST-1 člen 24. SPZ člen 128.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - strošek sodne takse - stroški v zvezi s prodajo - stroški zaposlenih - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški prevoza - stroški odvetniških storitev - stroški upravljanja in obratovanja - stroški rezervnega sklada - prednostna poplačilna pravica - predračun stroškov stečajnega postopka - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase
Vsekakor je bilo utemeljeno pričakovati, da se bo ločitveni upnik zavedal, da bo del stroškov, ki odpade na prodajanje premoženja, ki sodi v posebno stečajno maso, bremenil njega, še posebej, ko so bili sprejeti tudi sklepi o neposredni prodaji (med drugim) zastavljenih zalog v prodajalnah.
Pritožnik meni, da so ti stroški dela nastali zaradi odločitve upravitelja, da ohrani zaposleno osebo za potrebe celotnega stečajnega postopka. Stroški dela zaposlenih res nastanejo zaradi odločitve stečajnega upravitelja, vendar pa to še ne pomeni, da ne bremenijo posebne stečajne mase. Pritožnik (oziroma njegov pravni prednik) je vedel, da se zastavljene zaloge prodajajo v trgovinah in je s tem tudi soglašal, s tako prodajo pa nastanejo stroški, za katere ni nobene podlage, da bi jih krili upniki drugih stečajnih mas. Gre za nek skupen strošek, ki bremeni vse stečajne mase, nato pa je treba ta strošek razdeliti na posamezne stečajne mase. Za to se praviloma uporablja ključ, kot je določen v petem odstavku 226. člena sicer za stroške iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
Res bi bili ti stroški enaki, tudi če se ne bi opravljala prodaja zastavljenih zalog v trgovini, vendar pa bi bilo napačno, da bi vse te stroške nosili le upniki splošne stečajne mase, ko pa je vse to prineslo korist posebni stečajni masi in jih zato mora ločitveni upnik nositi le delno.
Glede na vsebino odredbe z dne 20. 3. 2020, opr. št. V K 30774/2016, v kateri je okrožni sodnik izvedencu odredil, da izvedensko mnenje izdela na podlagi spisovnega gradiva iz predmetnega spisa ter drugih podatkov (list. št. 217), pri čemer ni konkretiziral na katere listine iz spisa naj se izvedenec omeji pri izdelavi mnenja oziroma ni uporabil možnosti, da izvedencu dostavi le relevantne listine, sodišče druge stopnje ne more oporekati tehtnosti pritožbene trditve, da gre zgolj za subjektivno oceno prvega sodišča, ki ni podkrepljena z ustrezno argumentacijo.
O dopustni nujni gestiji bi lahko govorili le v primeru, če bi tožnica kot poslovodja brez naročila (gestor) ravnala v stiski, torej kadar posla ne bi bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, obstajati pa bi morala konkretna nevarnost škode, ki jo je gestor želel preprečiti s svojim ravnanjem oziroma je škoda že nastajala.
Sodišče druge stopnje na nadaljnje pritožbene očitke toženke ponavlja, da je sodišče prve stopnje ob presoji višine deleža na skupnem premoženju pravilno upoštevalo celotno obdobje skupnega življenja zakoncev (zakonska zveza je trajala 34 let) in pri tem ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi vse druge ugotovljene okoliščine (varstvo in vzgoja otrok, gospodinjska opravila, gojenje vrtnin in vzreja domačih živali, fizično delo pri gradnji stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ter tudi dela, ki jih je toženka opravljala v okviru tožnikove samostojne dejavnosti v času, ko pri njem ni bila uradno zaposlena).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00042536
KZ-1 člen 34, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 16, 18, 18/1, 252, 252/4, 311, 311/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. ZS člen 54, 54/1, 54/2. URS člen 22, 29.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - fingirana prometna nesreča - pripravljalna dejanja - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - odredba sodnika - pristojnosti strokovnega sodelavca - zaslišanje priče izven glavne obravnave - odredba o postavitvi izvedenca - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovite obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče v soglasju s strankami - konkretizacija zakonskih znakov - direktni (obarvan) naklep - goljufiv namen - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba odločbe
Prav tako je zadostno konkretiziran goljufivi namen obdolžencev, ki je samostojni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja. Poseben namen obdolžencev (dolus coloratus), torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, je podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda.
Bistvo zavarovalniške goljufije je, da so inkriminirana le pripravljalna dejanja, ko je storilec v pravnem odnosu z zavarovalnico. Gre za fazo ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja goljufije, pri čemer so kazniva tista, ki so alternativno našteta v drugem odstavku 211. člena KZ-1. Obdolženki se v konkretnem primeru očita, da je z namenom, da bi drugim pridobila protipravno premoženjsko korist, lažno prikazala škodni dogodek.
odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - dolgoročni kredit v CHF - odločba Sodišča Evropske unije (SEU) - varstvo potrošnikov - presoja verjetnega izgleda za uspeh
V primeru, ko dolžnik s tožbo izpodbija veljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kot nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo pa uveljavlja škodo, ki sicer predstavlja redne posledice izvršbe, izguba zastavljenega premoženja (v konkretnem primeru celo izguba doma) v izvršilnem postopku lahko predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo v primeru, da je izvršba zaradi neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neupravičena. To pomeni, da v takem primeru presoja verjetnosti izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode praviloma vključuje tudi presojo verjetnega obstoja razlogov za neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 2019, ki razlaga Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah glede na slovensko nacionalno pravo, ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi v okviru izvršilnega postopka, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in mora upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika do stopnje verjetnosti izkazala svoje možnosti za uspeh v pravdi. V fazi postopka, ko izvršilno sodišče odloča o odlogu izvršbe, namreč za izkaz verjetnosti uspeha v pravdi zadošča že ugotovitev, da zahtevek iz naslova ničnosti izvršilnega naslova zaradi vsebnosti nepoštenih pogodbenih pogojev ni očitno neutemeljen. Pritožbeno zatrjevanje, da so bili primerljivi tožbeni zahtevki do sedaj zavrnjeni in torej neuspešni, pravilnosti take ugotovitve ne more izpodbiti. Morebitna ničnost, ki jo bo sodišče presojalo v pravdi, se namreč ugotavlja glede na okoliščine vsakega posameznega konkretnega primera, ki lahko temelji na ločenih historičnih dogodkih in ima svoje specifične lastnosti in okoliščine, ki lahko vplivajo na končni izid pravde, zato ni mogoče v naprej prejudicirati, da bosta tudi dolžnika s svojim konkretnim zahtevkom neuspešna.
OZ člen 464, 464/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
realizirana ustna pogodba o delu - obvestilo o napaki - obvestilo o stvarnih napakah - ugovor stvarnih napak - ugovor znižanja kupnine - odgovornost za stvarne napake - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Iz elektronskega sporočila A. A. (naslovljenega na tožečo stranko) izhaja, da je ta ocenil, da so napetostne razpoke posledica napetosti, ki izhajajo iz podlage ometa in so torej konstrukcijske narave in se jih armira z armirnim slojem na površju ometa, v primeru razpok v pozidavi pa še zid statično stabilizira. Za nič od tega ni tožena stranka niti trdila, da bi bila naloga tožeče stranke, ki je ne bi opravila. Pritožbene trditve, da je tožena stranka v postopku substancirano trdila, da je o napakah sproti obveščala tožečo stranko, so torej neutemeljene, nasprotno sodišče prve stopnje je ugotovilo in tega pritožnici ni uspelo izpodbiti, da vzrok za razpoke (ki jih tožena stranka v postopku ni uspela niti specificirati v smislu časa in kraja nastanka, mesta in njihovega obsega), ne prihaja iz vplivnega območja tožeče stranke. Povedano drugače, tudi če bi toženi stranki uspelo izkazati, da je tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah, pravice do znižanja plačila ne more uveljaviti zoper tožečo stranko, saj razpoke na ometu niso bile posledica (slabo) opravljenega dela tožeče stranke, ampak so bile posledica napak na konstrukcijskih Omnia ploščah.
Za konkretni primer je bistveno (protipravno ravnanje), da je bil tožnik za nazaj s sklepom toženke razporejen na delovno mesto višji policist - kriminalist, za zasedbo katerega se zahteva višja strokovna oziroma višješolska izobrazba. To dejstvo pomeni, da je toženka dolžna za nazaj vzpostaviti zakonito stanje z odpravo škode. Odgovornosti se ne more razbremeniti z navedbami, da ni vedela, da bo tožnik za nazaj razporejen na drugo delovno mesto. Škoda, ki jo je tožnik utrpel, je v tem, da sta mu bila za zahtevnost dela odmerjena dva dodatna dneva letnega dopusta, pri čemer za zahtevnost dela na delovnem mestu višji policist - kriminalist na podlagi tretje alineje 36. člena ZDDO delavcem pripadajo trije dodatni dnevi letnega dopusta, torej en dan več. Škoda je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem toženke.
DZ člen 67, 74.. ZPP člen 3, 3/3, 139b, 139b/1, 142, 214, 214/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - skupno premoženje bivših zakoncev - vročitev v poštni predal - pravilnost vročitve
V primeru, ko ima stranka s pošto dogovor o vročanju v poštni predal, se morajo v skladu s 139.b členom ZPP tudi poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala, drugačna vročitev (predhodni poskus vročitve na naslov toženca) ne bi bila pravilna.
V zvezi z vprašanjem odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju stanja prehoda za pešce ter presoji ugotovljenih dejanskih okoliščin glede stanja tega prehoda na kritičen dan, res ni uporabilo izraza "standard normalne pohodne površine", kot to izpostavlja pritožba. A iz dokazne ocene vseh dejstev, s katerimi je utemeljevalo protipravnost, izhaja, da je ta standard upoštevalo.
Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti terjatve kot temeljne predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043377
ZDR-1 člen 156, 179.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
Tožena stranka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da je vsakodnevno zagotavljal vsa potrebna materialno tehnična sredstva četi (strelivo, gorivo, hrana, oprema), skrbel za stanje v orožarni, vsakodnevna izdajal orožje pripadnikom čete in ga po opravljeni nalogi sprejemal ter sprotno vodil popolno evidenco o tem. Že na podlagi teh ugotovitev, je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen, tožena stranka pa v pritožbi neutemeljeno izpostavlja tožnikovo samovoljno opravljanje dela ob prostih dnevih.
ZDR člen 73, 73/1, 73/4, 89, 89/1, 89/1-8.. ZTFI člen 159.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1b.. ZDR-1 člen 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja - sodna razveza - upokojitev - datum sodne razveze
Pri presoji, ali gre za prenos, je treba upoštevati značilnosti dejavnosti ali dejavnosti, ki se prenese. Dejavnost službe za investicijske storitve prve toženke je temeljila zlasti na neopredmetenih sredstvih, ki so del identitete službe za investicijske storitve, zato je njihov prenos bistvenega pomena za opredelitev prenosa dela podjetja. Ker so neopredmetena sredstva finančni instrumenti in drugo premoženje strank, vodenje njihovih računov in drugih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ter arhiv, ki vsebuje dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, opravljeni za stranke, so prav stranke ključen dejavnik, ki opredeljuje dejavnost ukinjene službe za investicije za prvi toženki.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo pogodbe o prenosu med prvo in drugo toženko in realizacijo te pogodbe dejansko prišlo do prenosa strank s prve na drugo toženko in s tem do prenosa dela podjetja v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES in prvega odstavka 73. člena ZDR. Drži, da stranke s pogodbo o prenosu med prvo in drugo toženko niso bile zavezane in so se lahko prosto odločile za prenos njihovih finančnih instrumentov in premoženja na drugo toženko, pri čemer vztrajata toženki v pritožbi, vendar kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 342/2017 in SEU v sodbi C-194/18, to ni ovira za opredelitev prenosa dela podjetja.
Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik se ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je ″mislil, da se vikendi ne štejejo‶ v z zakonom predpisan pritožbeni rok, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 11.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - denarna kazen - zloraba pravic - pravni interes za pritožbo
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
opravljanje pravdnih dejanj po pooblaščencu - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - pooblastilno razmerje - prenehanje pooblastila - preklic pooblastila
Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem ne preneha zgolj s prenehanjem njune komunikacije oziroma osebnim vlaganjem vlog, pač pa s preklicem pooblastila.