ZFPPIPP člen 225, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/4-5, 226/4-6, 226/5, 371, 371/9. ZST-1 člen 24. SPZ člen 128.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - strošek sodne takse - stroški v zvezi s prodajo - stroški zaposlenih - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški prevoza - stroški odvetniških storitev - stroški upravljanja in obratovanja - stroški rezervnega sklada - prednostna poplačilna pravica - predračun stroškov stečajnega postopka - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase
Vsekakor je bilo utemeljeno pričakovati, da se bo ločitveni upnik zavedal, da bo del stroškov, ki odpade na prodajanje premoženja, ki sodi v posebno stečajno maso, bremenil njega, še posebej, ko so bili sprejeti tudi sklepi o neposredni prodaji (med drugim) zastavljenih zalog v prodajalnah.
Pritožnik meni, da so ti stroški dela nastali zaradi odločitve upravitelja, da ohrani zaposleno osebo za potrebe celotnega stečajnega postopka. Stroški dela zaposlenih res nastanejo zaradi odločitve stečajnega upravitelja, vendar pa to še ne pomeni, da ne bremenijo posebne stečajne mase. Pritožnik (oziroma njegov pravni prednik) je vedel, da se zastavljene zaloge prodajajo v trgovinah in je s tem tudi soglašal, s tako prodajo pa nastanejo stroški, za katere ni nobene podlage, da bi jih krili upniki drugih stečajnih mas. Gre za nek skupen strošek, ki bremeni vse stečajne mase, nato pa je treba ta strošek razdeliti na posamezne stečajne mase. Za to se praviloma uporablja ključ, kot je določen v petem odstavku 226. člena sicer za stroške iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
Res bi bili ti stroški enaki, tudi če se ne bi opravljala prodaja zastavljenih zalog v trgovini, vendar pa bi bilo napačno, da bi vse te stroške nosili le upniki splošne stečajne mase, ko pa je vse to prineslo korist posebni stečajni masi in jih zato mora ločitveni upnik nositi le delno.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodni spis
Tožena stranka očita, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj sodišče prve stopnje naj še ne bi odločilo o njenem ugovoru zoper izdani plačilni nalog. To ne drži. V sodnem spisu namreč ni podatkov, da bi tožena stranka zoper plačilni nalog vložila ugovor.
stečajni postopek - sklep o prodaji - prodaja (nepremičnine) - stranka stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba F., d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo. Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica tako ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo
Za tožnika varstvo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ne velja, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnil pogoje za varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 (58 let), kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1, ki varstva delavcev pred upokojitvijo ne zagotavlja.
O dopustni nujni gestiji bi lahko govorili le v primeru, če bi tožnica kot poslovodja brez naročila (gestor) ravnala v stiski, torej kadar posla ne bi bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda, obstajati pa bi morala konkretna nevarnost škode, ki jo je gestor želel preprečiti s svojim ravnanjem oziroma je škoda že nastajala.
Dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej, za katero je predvidena vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da tožena stranka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki prav predvideva situacije, kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine sicer še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje sicer plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnitve pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.
odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - dolgoročni kredit v CHF - odločba Sodišča Evropske unije (SEU) - varstvo potrošnikov - presoja verjetnega izgleda za uspeh
V primeru, ko dolžnik s tožbo izpodbija veljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kot nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo pa uveljavlja škodo, ki sicer predstavlja redne posledice izvršbe, izguba zastavljenega premoženja (v konkretnem primeru celo izguba doma) v izvršilnem postopku lahko predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo v primeru, da je izvršba zaradi neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neupravičena. To pomeni, da v takem primeru presoja verjetnosti izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode praviloma vključuje tudi presojo verjetnega obstoja razlogov za neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 2019, ki razlaga Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah glede na slovensko nacionalno pravo, ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi v okviru izvršilnega postopka, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in mora upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika do stopnje verjetnosti izkazala svoje možnosti za uspeh v pravdi. V fazi postopka, ko izvršilno sodišče odloča o odlogu izvršbe, namreč za izkaz verjetnosti uspeha v pravdi zadošča že ugotovitev, da zahtevek iz naslova ničnosti izvršilnega naslova zaradi vsebnosti nepoštenih pogodbenih pogojev ni očitno neutemeljen. Pritožbeno zatrjevanje, da so bili primerljivi tožbeni zahtevki do sedaj zavrnjeni in torej neuspešni, pravilnosti take ugotovitve ne more izpodbiti. Morebitna ničnost, ki jo bo sodišče presojalo v pravdi, se namreč ugotavlja glede na okoliščine vsakega posameznega konkretnega primera, ki lahko temelji na ločenih historičnih dogodkih in ima svoje specifične lastnosti in okoliščine, ki lahko vplivajo na končni izid pravde, zato ni mogoče v naprej prejudicirati, da bosta tudi dolžnika s svojim konkretnim zahtevkom neuspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042433
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1.
opis kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - zasebna tožba
V nadaljevanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče izvršiti le z zatrjevanjem ali razširjanjem določenih dejstev. Take izjave o dejstvih je treba razmejiti od vrednostnih sodb, za katere je značilna prvina mišljenja in zavzemanja stališč ter so tako zaznamovane s subjektivnostjo. V konkretnem primeru pa iz vsebine inkriminiranih člankov, kar je povzeto v izreku zasebne tožbe, izhaja, da obdolženki nista postavljali trditev o določenih dejstvih, oziroma trditve niso bile izjavljene brezpogojno, zato izjave kot so "sumiti, vprašljivo je" in podobno ne konstituirajo obstoja žaljive obdolžitve.
Pritožbeno sodišče pa v nadaljevanju še poudarja, da je poleg besedila izjave potrebno upoštevati tudi njen celoten kontekst in vsakokratne spremljevalne okoliščine, to je glede na celoten kontekst podanih oz. zapisanih inkriminiranih izjav v času zdravstvene epidemije, ki je tudi naveden v izreku zasebne tožbe. Pri tem so bile izjave podane zaradi preverjanja porabe javno proračunskih sredstev za nabavo zaščitnega materiala, za katerega je vladal velik javen interes in zato je potrebno besede oziroma besedne zveze preverjati tudi v luči teh razmer in zanimanja in pričakovanja javnosti. Zato se pritožbeno sodišče strinja, da je potrebno morebitno žaljivost oceniti tudi glede na vsebino celotnega objavljenega prispevka, pri čemer pritožbeno sodišče še dodaja, da ne v besedah niti v besednih zvezah ni podcenjevanja ali drugih oblik negativne sodbe o zasebni tožilki.
DZ člen 67, 74.. ZPP člen 3, 3/3, 139b, 139b/1, 142, 214, 214/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - skupno premoženje bivših zakoncev - vročitev v poštni predal - pravilnost vročitve
V primeru, ko ima stranka s pošto dogovor o vročanju v poštni predal, se morajo v skladu s 139.b členom ZPP tudi poštne pošiljke, ki se vročajo osebno, vročati preko poštnega predala, drugačna vročitev (predhodni poskus vročitve na naslov toženca) ne bi bila pravilna.
OZ člen 464, 464/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
realizirana ustna pogodba o delu - obvestilo o napaki - obvestilo o stvarnih napakah - ugovor stvarnih napak - ugovor znižanja kupnine - odgovornost za stvarne napake - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Iz elektronskega sporočila A. A. (naslovljenega na tožečo stranko) izhaja, da je ta ocenil, da so napetostne razpoke posledica napetosti, ki izhajajo iz podlage ometa in so torej konstrukcijske narave in se jih armira z armirnim slojem na površju ometa, v primeru razpok v pozidavi pa še zid statično stabilizira. Za nič od tega ni tožena stranka niti trdila, da bi bila naloga tožeče stranke, ki je ne bi opravila. Pritožbene trditve, da je tožena stranka v postopku substancirano trdila, da je o napakah sproti obveščala tožečo stranko, so torej neutemeljene, nasprotno sodišče prve stopnje je ugotovilo in tega pritožnici ni uspelo izpodbiti, da vzrok za razpoke (ki jih tožena stranka v postopku ni uspela niti specificirati v smislu časa in kraja nastanka, mesta in njihovega obsega), ne prihaja iz vplivnega območja tožeče stranke. Povedano drugače, tudi če bi toženi stranki uspelo izkazati, da je tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah, pravice do znižanja plačila ne more uveljaviti zoper tožečo stranko, saj razpoke na ometu niso bile posledica (slabo) opravljenega dela tožeče stranke, ampak so bile posledica napak na konstrukcijskih Omnia ploščah.
opravljanje pravdnih dejanj po pooblaščencu - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - pooblastilno razmerje - prenehanje pooblastila - preklic pooblastila
Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem ne preneha zgolj s prenehanjem njune komunikacije oziroma osebnim vlaganjem vlog, pač pa s preklicem pooblastila.
Uporaba 83. člena OZ pride v poštev, ko z nobeno predhodno metodo razlage (prvi in drugi odstavek 82. člena OZ) ni mogoče priti do jasnega pomena spornega pogodbenega določila, kar pa v obravnavanem primeru ne drži. Vsakršen spor med strankama glede vsebine pogodbenega določila še ne pomeni, da je treba uporabiti razlagalno metodo iz 83. člena OZ.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - vročitev plačilnega naloga - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Storilčev predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti navedenega plačilnega naloga bil zavrnjen s sklepom PP ... z dne 31. 7. 2020 (list. št. 39 spisa). Zoper tak sklep je storilec sicer vložil pravočasno zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je Okrajno sodišče v .. zavrnilo s sodbo ZSV 540/2020 z dne 4. 12. 2020. S tem so pravnomočno odpravljeni tudi vsi dvomi glede pravilnosti vročanja plačilnega naloga PPP ... ter v pravilnost potrdila o pravnomočnosti tega plačilnega naloga. Posledično pa tudi ni mogoče na podlagi takih pritožbenih navedb dvomiti v pravilnost odločitve o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev tožbe
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba A. d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo. Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.
Pritožnik se ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je ″mislil, da se vikendi ne štejejo‶ v z zakonom predpisan pritožbeni rok, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 11.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - denarna kazen - zloraba pravic - pravni interes za pritožbo
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-6 226/5, 371, 371/1. ZST-1 člen 24.
razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - posebna razdelitvena masa - stroški posebne razdelitvene mase - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - stroški prevoza - stroški obratovanja - sodna taksa za razdelilni sklep
Utemeljeno je bilo pričakovati, da se bo ločitveni upnik zavedal, da bo del stroškov, ki odpade na prodajanje premoženja, ki sodi v posebno stečajno maso, bremenil njega, še posebej, ko so bili sprejeti tudi sklepi o neposredni prodaji (med drugim) zastavljenih zalog v prodajalnah.
Pritožnik meni, da so ti stroški dela nastali zaradi odločitve upravitelja, da ohrani zaposleno osebo za potrebe celotnega stečajnega postopka. Stroški dela zaposlenih res nastanejo zaradi odločitve stečajnega upravitelja, vendar pa to še ne pomeni, da ne bremenijo posebne stečajne mase. Pritožnik (oziroma njegov pravni prednik) je vedel, da se zastavljene zaloge prodajajo v trgovinah in je s tem tudi soglašal, s tako prodajo pa nastanejo stroški, za katere ni nobene podlage, da bi jih krili upniki drugih stečajnih mas. Gre na nek skupen strošek, ki bremeni vse stečajne mase, nato pa je treba ta strošek razdeliti na posamezne stečajne mase. Za to se praviloma uporablja ključ, kot je določen v petem odstavku 226. člena sicer za stroške iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
Res bi bili ti stroški enaki, tudi če se ne bi opravljala prodaja zastavljenih zalog v trgovini, vendar pa bi bilo napačno, da bi vse te stroške nosili le upniki splošne stečajne mase, ko pa je vse to prineslo korist posebni stečajni masi in jih zato mora ločitveni upnik nositi le delno.
URS člen 2.. ZIZ člen 58, 58/4, 259, 259/1, 259/2.. ZNP-1 člen 55, 55/2.. ZPP člen 9, 11, 11/1, 343, 343/4, 352.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - umik predloga za izvršbo - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - stroški postopka v družinskih sporih - odločanje o stroških po prostem preudarku - zloraba pravice do sodnega varstva - načelo vestnosti in poštenja - predhodna odredba - načelo sorazmernosti - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve
V položaju, ko so bile v času vložitve predloga za izvršbo poplačane vse zapadle preživninske obveznosti, razen minornih zneskov, je zahteva za sodno varstvo s predhodno odredbo za še nezapadle zneske preživnine očitno nesorazmerna (2. člen Ustave RS - URS).