KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042616
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 276.
stvarna pristojnost - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika - razžalitev - žaljiva obdolžitev - Facebook
Sporno besedilo, objavljeno na Facebook profilu obdolženke, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo vidno širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. "prijatelji", ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
predlog za izvršbo - izvršilni naslov - izvršba nedenarne obveznosti - obračun davkov in prispevkov
Upnica je v uvodu predloga za izvršbo navedla, da ji dolžnik po sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - odklonitev zaposlitve - aktivno iskanje zaposlitve - poročanje upravitelju
Obveznosti stečajnega dolžnika, da si prizadeva najti zaposlitev, ni zadoščeno že s tem, da stečajnemu upravitelju mesečno pošilja bolj ali manj kopirane obrazce z izjavo, da aktivno išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika se pričakuje, da si tekom preizkusnega obdobja po svojih najboljših močeh prizadeva poplačati upnike.
Ni potrebno, da bi bi bil ob zasegu predmetov navzoč tolmač, ki bi obtožencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga obtoženec razume, saj so policisti ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP in 220. členu ZKP.
Na privolitvi za pregled elektronske naprave ni podpisa sodnega tolmača, obtoženec pa zanika, da bi privolitev podpisal v prisotnosti tolmača. Sodišče prve stopnje bo moralo razjasniti, ali je bilo soglasje obtožencu še pred njegovo podajo prevedeno v jezik, ki ga razume in ali je obtoženec soglasje res prostovoljno podal.
Res je, da se prištevnost praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca. Takšen sum je po oceni pritožbenega sodišča podan, saj je oškodovanka že ob prijavi kaznivega dejanja in tudi v nadaljevanju kazenskega postopka zatrjevala, da je obdolženec očitana kazniva dejanja izvršil, ko je bil pod vplivom alkohola, prav tako pa ima obdolženec dlje časa trajajoče težave z uživanjem alkohola, v zvezi s čimer se je tudi že zdravil odvisnosti.
ZGD-1 člen 502, 502/6, 512, 513. ZNP-1 člen 24, 24/1, 40, 40/3. ZSReg člen 8, 8/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 26, 26-1.
pravica do informacije in vpogleda - zavrženje predloga - status družbenika - bivši družbenik - stroški v nepravdnem postopku - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.
V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje je v sodbi pravilno pojasnilo, da je z oškodovančevim plačilom in obdolženčevim prejemom avansa nastalo pogodbeno razmerje in s tem obdolženčeva obveznost, da dobavi opremo v določenem roku ter da slednji oškodovancu, kljub plačilu, blaga ni dostavil, pa tudi ne povrnil plačanega zneska, torej da svoje pogodbene obveznosti ni izpolnil, s tem pa oškodovanca prikrajšal za plačani znesek. Pravilen pa je tudi zaključek, da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da je obdolženec zamolčal, ko je pogodbo sklenil, da je nima namena izpolniti in da je stanje na obdolženčevem računu sicer izkazovalo slabše finančno stanje, a ne takšno, zaradi katerega bi bilo mogoče sklepati, da obdolženec nima namena izpolniti svoje obveznosti v pogodbeno določenem roku, ter da tudi slabše finančno stanje poslovnega subjekta ne daje podlage za pričakovanje, da bi zato z opravljanjem gospodarske dejavnosti moral nemudoma prenehati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042384
KZ-1 člen 57, 57/2, 135, 135/1, 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/1, 358, 372, 394, 394/1.
poslovna goljufija - preslepitev - grožnja - strah - obarvani naklep - opis kaznivega dejanja - goljufiv namen - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - subjektivni znaki kaznivega dejanja
V zvezi z znakom lažnega prikazovanja oziroma prikrivanja dejstev kot preslepitve je treba pojasniti, da navedeno že pojmovno terja védenje storilca, da dejstvo ni tako kot ga prikazuje oziroma prikriva, kar posledično pomeni tudi obstoj zavedanja, da zaradi neresničnih predstav kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. V nasprotnem primeru tako ni mogoče govoriti o prvini lažnosti in s tem tudi ne o preslepitvi.
Preslepitev kot abstrakten in pomensko odprt pojem mora biti tako kar se da natančno opredeljena, pri čemer mora opis vsebovati tudi zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Takšna konkretizacija preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, pri čemer navajanje zgolj abstraktnih zakonskih znakov, tudi ob njihovi povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno neizpolnitev pogodbenih obveznosti, ne more zadoščati. Prav zakonski znak preslepitve predstavlja namreč bistveno ločnico med poljem kaznivosti in poljem nekaznive civilnopravne neizpolnitve obveznosti - od tod izvira tudi višja raven konkretizacije namena storilca kot subjektivnega zakonskega znaka, ki se primerjalno gledano ne zahteva pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih s podobno opredelitvijo zakonskega znaka storilčevega namena.
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah poudarilo, da v primerih, ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju t.i. subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (na primer "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to"), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Za razliko od zgoraj obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, pri kaznivem dejanju grožnje ne more iti za takšen dvom, ali ravnanje spada v sfero kazenskega ali civilnega prava, zaradi česar se posledično zahteva tudi nižja raven konkretizacije ustrahovalnega namena. Tako za ustreznost opisa kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadošča že navedba abstraktnih subjektivnih zakonskih znakov, in sicer, da je storilec dejanje storil "zato, da bi (ko)ga ustrahoval ali vznemiril".
predlog za taksno oprostitev - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij - osnovni znesek minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - unovčljivo premoženje - vrednost premoženja
Ne glede na nizke dohodke pritožnika plačila takse ni mogoče oprostiti, niti mu odložiti njenega plačila. Oviro za to predstavlja dejstvo, da ima njegova žena v lasti nepremičnino, vrednost katere presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
odločanje o stikih z otrokom - otrokova korist - kontradiktornost
V zadevah, v katerih se odloča o pravici do stikov, je postopek pošten, če dopušča strankam, da predstavijo svoje poglede na zadevo in če se varuje otrokove koristi.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 54, 82, 82/4, 82/4-2, 83, 220, 220/1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - sklep o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje proti premoženju - izbris obsodbe iz kazenske evidence - sodna rehabilitacija - zakonska rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Če bi bila obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana, ne bi bilo pomembno ali je bila izbrisana na podlagi sodne ali zakonske rehabilitacije. Ker pa obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni bila izbrisana, so pravno relevantni le pogoji za njen izbris na podlagi zakonske, ne pa tudi sodne rehabilitacije.
Sodišče ni imelo nobene dolžnosti opozarjati dolžnika na možnost, da doseže izbris kazenske obsodbe s sodno rehabilitacijo, zaradi česar tudi ni moglo priti do pritožbeno zatrjevanega nesorazmernega posega v dolžnikov pravni položaj in pričakovano pravico, da mu bodo obveznosti odpuščene.
upravljanje stečajne mase - sklep o soglasju za oddajo v najem - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča k ustanovitvi predkupne pravice
Ob ustreznem soglasju sodišča zakon izrecno dovoljuje ustanovitev predkupne pravice, zato je neutemeljena pritožbena trditev upnika, da tako podeljena predkupna pravica krši načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
Ni mogoče trditi, da pomeni obstoj predkupne pravice na premoženju, ki se prodaja, okoliščino, ki bi zniževala njeno ceno.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je tožnik s tožbo izrecno zahteval, da se pritožba delodajalca zavrne in da ostane v veljavi prvostopenjska odločba. Tožena stranka s tem očitno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je poseglo v prvostopenjsko odločbo tožene stranke, ki jo tožnik ni izpodbijal. Po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje za tak poseg ni imelo pravne podlage, saj tožnik ni uveljavljal več ali manj pravic, kot so mu bile že priznane s prvostopenjsko odločbo tožene stranke, temveč je izrecno zahteval, da navedena odločba ostane v veljavi.
OZ člen 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 154, 154/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
nova škoda po sklenitvi poravnave - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - stroški prevozov na zdravljenje - tuja pomoč in nega - triletni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - rentni zahtevek - izguba dohodka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri tožnici nova škoda le tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom 3. 7. 1987 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave leta 1988 in izdaji sodbe leta 2001 ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Vrednotenje uspeha ločeno po „temelju“ in „višini“ v odškodninskih pravdah ni pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. V določenih primerih je takšna metoda razumna, a obravnavani primer ni tak.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00042536
KZ-1 člen 34, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 16, 18, 18/1, 252, 252/4, 311, 311/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. ZS člen 54, 54/1, 54/2. URS člen 22, 29.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - fingirana prometna nesreča - pripravljalna dejanja - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - odredba sodnika - pristojnosti strokovnega sodelavca - zaslišanje priče izven glavne obravnave - odredba o postavitvi izvedenca - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovite obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče v soglasju s strankami - konkretizacija zakonskih znakov - direktni (obarvan) naklep - goljufiv namen - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - sprememba odločbe
Prav tako je zadostno konkretiziran goljufivi namen obdolžencev, ki je samostojni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja. Poseben namen obdolžencev (dolus coloratus), torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, je podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda.
Bistvo zavarovalniške goljufije je, da so inkriminirana le pripravljalna dejanja, ko je storilec v pravnem odnosu z zavarovalnico. Gre za fazo ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja goljufije, pri čemer so kazniva tista, ki so alternativno našteta v drugem odstavku 211. člena KZ-1. Obdolženki se v konkretnem primeru očita, da je z namenom, da bi drugim pridobila protipravno premoženjsko korist, lažno prikazala škodni dogodek.
Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti terjatve kot temeljne predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - dolgoročni kredit v CHF - odločba Sodišča Evropske unije (SEU) - varstvo potrošnikov - presoja verjetnega izgleda za uspeh
V primeru, ko dolžnik s tožbo izpodbija veljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kot nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo pa uveljavlja škodo, ki sicer predstavlja redne posledice izvršbe, izguba zastavljenega premoženja (v konkretnem primeru celo izguba doma) v izvršilnem postopku lahko predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo v primeru, da je izvršba zaradi neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neupravičena. To pomeni, da v takem primeru presoja verjetnosti izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode praviloma vključuje tudi presojo verjetnega obstoja razlogov za neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 2019, ki razlaga Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah glede na slovensko nacionalno pravo, ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi v okviru izvršilnega postopka, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in mora upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika do stopnje verjetnosti izkazala svoje možnosti za uspeh v pravdi. V fazi postopka, ko izvršilno sodišče odloča o odlogu izvršbe, namreč za izkaz verjetnosti uspeha v pravdi zadošča že ugotovitev, da zahtevek iz naslova ničnosti izvršilnega naslova zaradi vsebnosti nepoštenih pogodbenih pogojev ni očitno neutemeljen. Pritožbeno zatrjevanje, da so bili primerljivi tožbeni zahtevki do sedaj zavrnjeni in torej neuspešni, pravilnosti take ugotovitve ne more izpodbiti. Morebitna ničnost, ki jo bo sodišče presojalo v pravdi, se namreč ugotavlja glede na okoliščine vsakega posameznega konkretnega primera, ki lahko temelji na ločenih historičnih dogodkih in ima svoje specifične lastnosti in okoliščine, ki lahko vplivajo na končni izid pravde, zato ni mogoče v naprej prejudicirati, da bosta tudi dolžnika s svojim konkretnim zahtevkom neuspešna.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Nagrado za postopek odvetnik prejeme v sodnih postopkih za opravo celotne zadeve in to zgolj enkrat, pri čemer so v to nagrado vključene vse dejavnosti odvetnika, razen zastopanje stranke na narokih, za kar prejme posebno nagrado.
ZFPPIPP člen 225, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/4-5, 226/4-6, 226/5, 371, 371/9. ZST-1 člen 24. SPZ člen 128.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - strošek sodne takse - stroški v zvezi s prodajo - stroški zaposlenih - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški prevoza - stroški odvetniških storitev - stroški upravljanja in obratovanja - stroški rezervnega sklada - prednostna poplačilna pravica - predračun stroškov stečajnega postopka - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase
Vsekakor je bilo utemeljeno pričakovati, da se bo ločitveni upnik zavedal, da bo del stroškov, ki odpade na prodajanje premoženja, ki sodi v posebno stečajno maso, bremenil njega, še posebej, ko so bili sprejeti tudi sklepi o neposredni prodaji (med drugim) zastavljenih zalog v prodajalnah.
Pritožnik meni, da so ti stroški dela nastali zaradi odločitve upravitelja, da ohrani zaposleno osebo za potrebe celotnega stečajnega postopka. Stroški dela zaposlenih res nastanejo zaradi odločitve stečajnega upravitelja, vendar pa to še ne pomeni, da ne bremenijo posebne stečajne mase. Pritožnik (oziroma njegov pravni prednik) je vedel, da se zastavljene zaloge prodajajo v trgovinah in je s tem tudi soglašal, s tako prodajo pa nastanejo stroški, za katere ni nobene podlage, da bi jih krili upniki drugih stečajnih mas. Gre za nek skupen strošek, ki bremeni vse stečajne mase, nato pa je treba ta strošek razdeliti na posamezne stečajne mase. Za to se praviloma uporablja ključ, kot je določen v petem odstavku 226. člena sicer za stroške iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
Res bi bili ti stroški enaki, tudi če se ne bi opravljala prodaja zastavljenih zalog v trgovini, vendar pa bi bilo napačno, da bi vse te stroške nosili le upniki splošne stečajne mase, ko pa je vse to prineslo korist posebni stečajni masi in jih zato mora ločitveni upnik nositi le delno.