ZPP člen 214, 214/2, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5.
sporna dejstva - priznana dejstva - prerekanje dejstev - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnine - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe izpostavilo, da je namen zakonske določbe 168. člena ZIZ varstvo upnika, pri katerem dolžnik ne bo nič prikrajšan, če bo upnik namesto njega uskladil zemljiškoknjižno stanje z resničnim. Ni pa v tej smeri presojalo pomena dejstva, da prvi toženec ni nasprotoval nobenemu od zatrjevanih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev tožbenega zahtevka na vpis lastninske pravice na nepremičnini na njegovo ime. Ker prvi toženec ni nasprotoval nobenemu od zatrjevanih relevantnih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev zahtevka, da se lastninska pravica v deležu, ki ustreza podedovanemu delu vpiše v zemljiško knjigo na ime prvega toženca, pomeni, da je zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem listine, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo na njegovo ime, prvi toženec priznal (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Ni potrebno, da bi bi bil ob zasegu predmetov navzoč tolmač, ki bi obtožencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga obtoženec razume, saj so policisti ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP in 220. členu ZKP.
Na privolitvi za pregled elektronske naprave ni podpisa sodnega tolmača, obtoženec pa zanika, da bi privolitev podpisal v prisotnosti tolmača. Sodišče prve stopnje bo moralo razjasniti, ali je bilo soglasje obtožencu še pred njegovo podajo prevedeno v jezik, ki ga razume in ali je obtoženec soglasje res prostovoljno podal.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 12, 13, 39, 39/1, 53.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - pravica do uporabe telefona - pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk - načelo najmilejšega ukrepa - omejitev pravic - odklanjanje zdravljenja - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - huda premoženjska škoda - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Poglabljanje že tako hude (več let trajajoče) psihične bolezni, ob sočasni zlorabi alkohola in droge, nedvomno ustreza standardu hujšega ogrožanja zdravja. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj zavračanja zdravljenja (predvsem zdravil), sicer še ni mogoče a pripori šteti za ogrožanje zdravja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, a gre pri udeleženki za tako duševno motnjo, da se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, kakšno pošto dvomljive vsebine naj bi udeleženka pošiljala, o prejetih pošiljkah (in njihovi vsebini) pa predlog niti ne govori. To ne izhaja niti iz listin v spisu. Ni torej podlage za popolno omejitev pošiljanja in sprejemanja pošiljk.
stroški pravdnega postopka - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški stranke
Po določbi prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila tudi potnih stroškov, po drugem odstavku 242. člena ZPP pa mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Obe priči sta bili v vabilu priči na zaslišanje z dne 14. 1. 2020 poučeni o pravici do povračila stroškov in na pravno posledico, če povračila stroškov ne bosta zahtevali takoj po zaslišanju.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - odklonitev zaposlitve - aktivno iskanje zaposlitve - poročanje upravitelju
Obveznosti stečajnega dolžnika, da si prizadeva najti zaposlitev, ni zadoščeno že s tem, da stečajnemu upravitelju mesečno pošilja bolj ali manj kopirane obrazce z izjavo, da aktivno išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika se pričakuje, da si tekom preizkusnega obdobja po svojih najboljših močeh prizadeva poplačati upnike.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 42, 42/1, 44, 44/1. SPZ člen 18, 105. ZVEtL člen 1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - investitor
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki polemizirajo s termini »raba« in »uporaba« zemljišča. Pojma »funkcionalno zemljišče« (ki izvira še iz časov družbene lastnine in pravice uporabe le-te) in »zemljišče, potrebno za redno rabo objekta« (ZVEtL in ZVEtL-1) se v povezavi z lastninjenjem uporabljata kot sopomenki.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena ZDavP-2).
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
načelo enakega obravnavanja upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
URS člen 42. ZDru-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do svobode združevanja - lovsko društvo - izključitev iz lovske družine - izključitev člana iz lovske družine - odločitev organov lovske družine - enakopravnost - načelo enakopravnosti - kršitev enakopravnosti - pravila lovske družine - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - prosta dokazna ocena - obrazloženost odločbe
Tožnik je sicer kršil Pravila lovske družine, vendar ni bil edini, razlika je le v tem, da je bil iz članstva v primerljivi situaciji črtan le tožnik. Ob tem je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 2. člena ZDru-1, ki zapoveduje, da delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva ter pravico do združevanja, kar zagotavlja že Ustava v 42. členu. Arbitrarno odločanje lovske družine je zato pravilno sankcionirano, materialno pravo je pravilno uporabljeno.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 403. URS člen 23, 33. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Vodenje dveh postopkov v konkretnem primeru ne more predstavljati dolžnikove zlorabe v smislu zavestnega povzročanja dodatnih stroškov v stečaju in namernega škodovanja upniku v stečaju, posledično pa tudi ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je skušal namreč v okviru dopustnega sodnega varstva uveljaviti svoje stališče, da ima na sporni nepremičnini, ki predstavlja dom njegovi družini, lastninsko pravico. Če oseba meni, da ima na nepremičnini lastninsko pravico in skuša to svojo pravico sodno uveljaviti, se ji iz tega razloga ne more očitati zavlačevanja postopka prodaje te nepremičnine v stečajnem postopku, niti neupravičenega povzročanja stroškov, saj gre za varstvo ustavno varovane kategorije pravice do zasebne lastnine v okviru ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva.
Uveljavljanje svojih pravic v sodnih postopkih, ki se sicer na koncu izkažejo za neutemeljene, ne more pomeniti zlorabe pravice, pa četudi se je ena od strank postopka določenih dejstev (ne pa tudi vseh tistih, ki so na koncu pripeljali do zavrnitve postopka) zavedala.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - pravni interes za ugovor - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep o začetku postopka - določitev trajanja preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja - izredne okoliščine
Sodišče preizkusnega obdobja, ki ga določi na podlagi petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, na ugovor dolžnika ne more skrajšati. Zato dolžnik, ki mu sodišče določi najkrajšo preizkusno dobo na podlagi določbe petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, nima pravnega interesa za ugovor, da je preizkusno obdobje dveh let predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru vloge dolžnice pravilno ni obravnavalo kot ugovor iz tretjega odstavka 403. člena ZFPPIPP pač pa kot pritožbo zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti.
V konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica stara 76 let ter da prejema pokojnino 537,32 EUR mesečno, izhaja, da je znesek njenih prejemkov neznaten in da ni izgledov, da bi bila stečajna dolžnica v naslednjih dveh letih zmožna pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemala v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti. Ker iz mnenja upravitelja, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo odločitev o določitvi dveletnega preizkusnega obdobja, tudi ne izhaja, da obstaja možnost, da bo stečajna upraviteljica pridobila v dveh letih od začetka postopka odpusta obveznosti premoženje večje vrednosti, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj upravitelj sodišču ni predlagal preizkusnega obdobja dolžnici v skladu z določbo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V kolikor pa takšen razlog obstaja, s tem pa tudi dejanska podlaga za to, da upravitelj ne predlaga dolžine preizkusnega obdobja v skladu z določbo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ga mora sodišče ustrezno obrazložiti, česar pa v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni storilo.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in v delu, ki se nanaša na dolžino preizkusnega obdobja, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
primernost skrbnika - stiki - preživnina - višina preživnine - skrbništvo za otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca
Kljub temu, da skrbnica živi in dela v tujini, je že vrsto let vključena v življenje varovanke, tako v praktičnem (finančnem) kot čustvenem smislu.
V primeru odtujenosti mld. hčerke in očeta je na mestu zadržanost in postopnost pri vzpostavitvi stikov. Ustrezno podporo in vzpodbudo glede teh stikov ter določen nadzor nad ustreznim nivojem komunikacije s strani nasprotnega udeleženca, bo morala prevzeti skrbnica.
Pri presoji materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge dohodke, ki jih je v zadnjem času prejel. Pavšalne (in dejansko potencialne) so navedbe, da so ti honorarji nezanesljivi, neredni in negotovi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043156
ZKP člen 169, 169/7. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
zavrnitev zahteve za preiskavo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, kot je že bilo obrazloženo, da kazenski postopek ni namenjen razlagi določb zakonov in pogodb, ki urejajo civilnopravna razmerja med poslovnimi subjekti in da mora biti podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, pri čemer tudi vsebina listin (priloge A34, prejšnje pogodbe, sklenjene med občinami in L. L. ter druge) ne potrjuje utemeljenosti suma, da je osumljenka storila navedeno kaznivo dejanje. Tudi če so že prejšnje pogodbe vsebovale določilo o tem, da bodo sredstva, prejeta od države, vrnjena občinam, in tudi če je osumljenka pogodbe s takšnim določilom večkrat podpisala, ni mogoče oceniti, da je izvršila kaznivo dejanje, ko v skladu z mnenjem Ministrstva za finance sredstev, ki jih je prejela L. L., ni nakazala občinam.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Ker gre le za spor o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 1. odst. 29. člena ZUPJS-a, po katerem imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oz. izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini - deložacija
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.
upravljanje stečajne mase - sklep o soglasju za oddajo v najem - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča k ustanovitvi predkupne pravice
Ob ustreznem soglasju sodišča zakon izrecno dovoljuje ustanovitev predkupne pravice, zato je neutemeljena pritožbena trditev upnika, da tako podeljena predkupna pravica krši načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
Ni mogoče trditi, da pomeni obstoj predkupne pravice na premoženju, ki se prodaja, okoliščino, ki bi zniževala njeno ceno.
sodna določitev meje - elaborat - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da je izvedenec tudi skico sporne mejne površine izdelal natančno in strokovno pravilno, zato v zvezi s tem izvedba njegovega zaslišanja ali celo postavitev drugega izvedenca ni bila potrebna. Tako postopanje je v 254. členu ZPP namreč predvideno le, če je mnenje nejasno, nepopolno ali če so v njem nasprotja.
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - načelo enakega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - predlog za izvršbo v korist stečajne mase
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 403, 403/3.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev postopka - utemeljen sum - goljufija - načelo proste presoje dokazov - nedokazanost
Stopnja verjetnosti izvršitve kaznivega dejanja, navkljub identičnemu poimenovanju, v fazi preiskave in v fazi preizkusa obtožbe ne more biti enaka. Dokazni standard za preizkus obtožbe je postavljen višje - med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo.
Edini neposredni obremenilni dokaz prestavlja oškodovančeva izpoved. Posledično taka presoja utemeljenosti suma neizogibno terja tehtanje izpovedi oškodovanca na eni strani ter vseh drugih dokazov na drugi strani.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - privolitev tožene stranke
Izjava o umiku tožbe je neposredno učinkujoča, nepogojna in nepreklicljiva, kar velja tudi za primere morebitnih napak volje.
Umik za tožečo stranko učinkuje takoj, ko se z njim seznani sodišče. Od tedaj lahko umik tožbe in ustavitev postopka prepreči le še tožena stranka, ki se je z vložitvijo odgovora na tožbo že spustila v obravnavanje glavne stvari, če izjavi, da se z umikom ne strinja (prvi in drugi odstavek 188. člena ZPP).