Ni potrebno, da bi bi bil ob zasegu predmetov navzoč tolmač, ki bi obtožencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga obtoženec razume, saj so policisti ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP in 220. členu ZKP.
Na privolitvi za pregled elektronske naprave ni podpisa sodnega tolmača, obtoženec pa zanika, da bi privolitev podpisal v prisotnosti tolmača. Sodišče prve stopnje bo moralo razjasniti, ali je bilo soglasje obtožencu še pred njegovo podajo prevedeno v jezik, ki ga razume in ali je obtoženec soglasje res prostovoljno podal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivnost upnika - domneva resničnosti dolžnikovih navedb - plačilo najemnine
Dolžnikova ključna ugovorna trditev, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe in da ni dolžan upniku plačati vtoževane najemnine pomeni, da po njegovem ni dolžan plačati ničesar. Da bi sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, se pravi vpogledalo v dokazno listino, in ugotavljalo kdaj je dolžnik odstopil od podnajemne pogodbe in do katerega datuma je dolžan plačati, bi moral upnik odgovoriti na ugovor ter zatrjevati kateri računi so zapadli pred odstopom od podnajemne pogodbe. Ker ni odgovoril, so se po zakonu štele dolžnikove ugovorne trditve za resnične.
odločanje o stikih z otrokom - otrokova korist - kontradiktornost
V zadevah, v katerih se odloča o pravici do stikov, je postopek pošten, če dopušča strankam, da predstavijo svoje poglede na zadevo in če se varuje otrokove koristi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - pravni interes za ugovor - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep o začetku postopka - določitev trajanja preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja - izredne okoliščine
Sodišče preizkusnega obdobja, ki ga določi na podlagi petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, na ugovor dolžnika ne more skrajšati. Zato dolžnik, ki mu sodišče določi najkrajšo preizkusno dobo na podlagi določbe petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, nima pravnega interesa za ugovor, da je preizkusno obdobje dveh let predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru vloge dolžnice pravilno ni obravnavalo kot ugovor iz tretjega odstavka 403. člena ZFPPIPP pač pa kot pritožbo zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti.
V konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica stara 76 let ter da prejema pokojnino 537,32 EUR mesečno, izhaja, da je znesek njenih prejemkov neznaten in da ni izgledov, da bi bila stečajna dolžnica v naslednjih dveh letih zmožna pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih je prejemala v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti. Ker iz mnenja upravitelja, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo odločitev o določitvi dveletnega preizkusnega obdobja, tudi ne izhaja, da obstaja možnost, da bo stečajna upraviteljica pridobila v dveh letih od začetka postopka odpusta obveznosti premoženje večje vrednosti, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj upravitelj sodišču ni predlagal preizkusnega obdobja dolžnici v skladu z določbo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V kolikor pa takšen razlog obstaja, s tem pa tudi dejanska podlaga za to, da upravitelj ne predlaga dolžine preizkusnega obdobja v skladu z določbo osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ga mora sodišče ustrezno obrazložiti, česar pa v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni storilo.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in v delu, ki se nanaša na dolžino preizkusnega obdobja, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Ker gre le za spor o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 1. odst. 29. člena ZUPJS-a, po katerem imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oz. izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
načelo enakega obravnavanja upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Na izvršilne naslove, je izvršilno sodišče v celoti vezano in ne more presojati njihove materialnopravne pravilnosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, saj je namen izvršilnega postopka le realizacija terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu (1. člen ZIZ).
ZFPPIPP-UPB8 člen 46, 270, 270/4, 351, 351/2, 351/3, 351/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - načelo enakega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - predlog za izvršbo v korist stečajne mase
Dejstvo, da je sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, postala pravnomočna preden se je nad upnikom predmetnega izvršilnega postopka začel postopek osebnega stečaja in da zato v izvršilnem naslovu stečajni dolžnik oziroma njegova stečajna masa ni označena kot upnik, ne pomeni, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določb drugega do četrtega odstavka 351. člena v zvezi s četrtim odstavkom 270. člena ZFPPIPP. Namen določbe 270. člena ZFPPIPP je namreč v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov, kot temeljnega načela stečajnega postopka. To načelo zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Res je, da se prištevnost praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca. Takšen sum je po oceni pritožbenega sodišča podan, saj je oškodovanka že ob prijavi kaznivega dejanja in tudi v nadaljevanju kazenskega postopka zatrjevala, da je obdolženec očitana kazniva dejanja izvršil, ko je bil pod vplivom alkohola, prav tako pa ima obdolženec dlje časa trajajoče težave z uživanjem alkohola, v zvezi s čimer se je tudi že zdravil odvisnosti.
ZGD-1 člen 502, 502/6, 512, 513. ZNP-1 člen 24, 24/1, 40, 40/3. ZSReg člen 8, 8/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 26, 26-1.
pravica do informacije in vpogleda - zavrženje predloga - status družbenika - bivši družbenik - stroški v nepravdnem postopku - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.
V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00042616
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 276.
stvarna pristojnost - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika - razžalitev - žaljiva obdolžitev - Facebook
Sporno besedilo, objavljeno na Facebook profilu obdolženke, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo vidno širši javnosti. Nobenega dvoma ni, da je Facebook spletna stran. Bistvo tako imenovane javne razžalitve je, da je omogočena seznanitev z razžalitvijo večjemu krogu ljudi. Ne glede na to, da so do Facebook profila obdolženke lahko dostopali le t. i. "prijatelji", ne gre prezreti, da je bil zapis objavljen na spletni strani, torej predstavlja takšna objava nedvomno kvalificirano obliko kaznivega dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
predlog za izvršbo - izvršilni naslov - izvršba nedenarne obveznosti - obračun davkov in prispevkov
Upnica je v uvodu predloga za izvršbo navedla, da ji dolžnik po sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.
ureditev meje na podlagi močnejše pravice - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dobroverni pridobitelj - dobroverni posestnik
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo namreč varuje le dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja, ki je nepremičnino na pravno poslovni način pridobil v času, ko je na njem že bila pridobljena lastninska pravica v korist tretjega (izvenknjižnega lastnika), pa ta tretji za njen vpis v zemljiško knjigo ni poskrbel.
sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini - deložacija
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - izkazovanje verjetnosti - nujnost izdaje - nujnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti
Del zemljišča, za katerega tožnika trdita, da je njuna last, je toženka asfaltirala še preden so bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje pripisalo asfaltiranju in jo ocenilo kot težko nadomestljivo, je že nastala in je začasna odredba ne more več preprečiti niti omiliti. Pogojev, da bi začasna odredba zaradi te škode ostala v veljavi, zato ni.
sodna določitev meje - elaborat - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da je izvedenec tudi skico sporne mejne površine izdelal natančno in strokovno pravilno, zato v zvezi s tem izvedba njegovega zaslišanja ali celo postavitev drugega izvedenca ni bila potrebna. Tako postopanje je v 254. členu ZPP namreč predvideno le, če je mnenje nejasno, nepopolno ali če so v njem nasprotja.
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 42, 42/1, 44, 44/1. SPZ člen 18, 105. ZVEtL člen 1.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - investitor
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki polemizirajo s termini »raba« in »uporaba« zemljišča. Pojma »funkcionalno zemljišče« (ki izvira še iz časov družbene lastnine in pravice uporabe le-te) in »zemljišče, potrebno za redno rabo objekta« (ZVEtL in ZVEtL-1) se v povezavi z lastninjenjem uporabljata kot sopomenki.
zamuda - epidemija - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - COVID-19 - potek roka za pritožbo
Preden je bila 12. 3. 2020 razglašena epidemija zaradi nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je bila sodba obsojencu vročena in je tudi že iztekel pritožbeni rok, zato je bila njegova pritožba vložena prepozno.
ZFPPIPP člen 230, 230/1, 230/2, 231, 231-3, 382, 382/1, 383, 383/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - odločanje o začetku stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - upravičen predlagatelj - legitimacija - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - standard obrazloženosti - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi z legitimacijo upnice za vložitev predloga izhaja le navedba, da je sodišče prve stopnje na podlagi izida dokaznega postopka upnici priznalo procesno legitimacijo na podlagi 231. člena ZFPPIPP, ker je verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnice, dolžnica pa je obstoj terjatve ter zamudo z izpolnitvijo tudi izrecno priznala.
Dolžnica v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v razlogih sklepa ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Dolžnica je obstoj terjatve ter zamudo s plačilom res priznala, vendar je tudi trdila, da gre za zelo stare terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ki se je vodil nad njo kot s. p. Upnici je očitala, da nima upravnega odbora, ter da zato tudi ni mogla pooblastiti odvetnika, da zoper njo sedaj predlaga postopek osebnega stečaja.
Da bi obrazložitev sklepa o začetku postopka osebnega stečaja zoper dolžnico v konkretnem primeru zadostila standardu obrazloženosti, bi glede podane legitimacije upnice po stališču pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navesti vsa odločilna dejstva.
Dolžničina izjava, da želi tudi stare terjatve „podjetja“ poravnati, ne pomeni, da se sodišču prve stopnje ne bi bilo treba opredeliti do vprašanja, kako je končan stečajni postopek vplival na obveznost dolžnice, da terjatev plača upnici.