sprememba stikov - spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - zaslišanje otroka - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - sprememba preživnine - način plačevanja preživnine
Stališče pritožnika, da odraščanje ne predstavlja bistvene spremembe okoliščin, saj gre za neizogibno dejstvo vsakega otroka, ni pravilno. Pri odločitvi o spremembah stikov je prilaganje življenjskim spremembam namreč nedvomno pomemben in upoštevan materialno pravni dejavnik, ravno zaradi različnih čustvenih in razvojnih potreb otroka pri odraščanju.
zakonska predkupna pravica - kršitev zakonite predkupne pravice - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - uveljavljanje predkupne pravice - plačilo kupnine - položitev kupnine pri sodišču - vsebina obvestila o nameravani prodaji - rok za obvestilo - načelo sočasne izpolnitve
Za pravilno uveljavljanje predkupne pravice ne zadošča zgolj podana izjava predkupnega upravičenca o nakupu stvari, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi drugi pogoj – plačilo kupnine.
V določbah OZ ni določen rok, v katerem bi morali lastniki stvari obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari določeni osebi.
Tožnik je bil pripravljen plačati celotno kupnino šele pod pogojem, da se sklene pisna prodajna pogodba s prodajalci in on najprej založi znesek are. Vendar pa predkupni upravičenec ne more pogojevati svoje odločitve, da bo izkoristil predkupno pravico. Njegova izjava, da kupuje stvar, mora biti izrecna in nedvomna, njegovo "resnično voljo za nakup" pa mora dokazovati tudi hkratno plačilo kupnine ali njena položitev pri sodišču.
DZ člen 141, 141/2, 157, 157/2, 161. ZPP člen 163, 163/6.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe - onemogočanje stikov - izvajanje stikov - omejitev stikov - sprememba izvajanja stikov - stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - starševska skrb - varstvo koristi otroka - otrok s posebnimi potrebami - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Začasna odredba ne more biti sredstvo, s katerim bi si eden izmed staršev zagotovil boljši položaj med postopkom.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da bo s končno odločbo odločilo o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je pravilno. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v izreku sklepa zapisalo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo, vendar ker ni ravnalo na ta način, s tem ni kršilo pravila (ne)pravdnega postopka. Teza pritožbe, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka v zvezi z začasno odredbo, ni pravilna. To velja le, ko višje ali Vrhovno sodišče zavrne pritožbo ali revizijo in je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - žrtev nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - denarna kazen - namen denarne kazni
Za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND morajo biti izpolnjeni enaki pogoji, kot za njihov izrek, in sicer povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da izrečeni ukrepi niso zalegli ali pa da je izkazana resna nevarnost, da se bo nasilje ponovilo v bodočnosti.
Namen denarne kazni je v tem, da povzročitelja nasilja odvrne od kršitve izrečenih ukrepov in ne da mu omogoča, da bi jo brez škode za lastno preživljanje ob ponavljajočih kršitvah lahko plačeval. S pritožbenimi navedbami, da s socialno pomočjo plačila ne bo zmogel, zato pritožnik njenega znižanja ne more doseči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045756
ZKP člen 148.. ZNPPol člen 115, 115/1.. ZVOP-1 člen 21, 74.. ZNDM-2 člen 41, 42.
predlog za izločitev dokazov - nadzor državne meje - tehnična sredstva - videonadzor - videonadzor javnih površin - zbiranje osebnih podatkov - hramba podatkov - obdelava osebnih podatkov
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi glede podatkov (posnetkov videonadzora javnih cest), ki jih je policija pridobila od Direkcije RS za infrastrukturo. Izvajanje videonadzora, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je urejeno v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP). V obravnavanem primeru je bil spoštovan 74. člen ZVOP, ravno tako 21. člen ZVOP, ki se nanaša na čas hrambe podatkov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da lahko policija od upravljavca pridobi te podatke na podlagi 148. člena ZKP kot tudi na podlagi 115. člena ZNPPol. Kot že zgoraj navedeno obravnavani primer po dejanski in pravni podlagi ni enak tistemu iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-152/17-30 z dne 4.7.2019, saj v obravnavanem primeru ne gre za preventivno in neselektivno hrambo podatkov s strani policije, kot to zmotno trdi pritožnik. Prej navedena odločba Ustavnega sodišča se namreč nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ki vključuje samodejni (avtomatizirani) dostop do podatkov ali samodejno primerjanje podatkov z drugimi evidencami osebnih podatkov. Kot izhaja iz navedene odločbe, pa ima policija splošno pravno podlago, da dostopa do evidenc osebnih podatkov tudi, če je njihov upravljavec tretja oseba (prvi odstavek 115. člena ZNPPol).
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - pregled in prepis sodnega spisa - pravica do vpogleda v spis - upravičen interes - presoja upravičenega interesa - trditve o dejstvih - izkaz verjetnosti - uresničevanje pravice do sodnega varstva - vpogled v drug spis
Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP) je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS). Upravičen interes je širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati npr. stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki jih z vpogledom v spis pridobi.
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da tožba ni dopustna zaradi 308. člena ZPP. Pritožnica tožbo utemeljujejo na dejanskem kompleksu, ki je zajet s sodno poravnavo.
Za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043593
KZ-1 člen 249, 249/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - lažni podatki - ustavitev kazenskega postopka
V konkretnem delu opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja torej ni navedeno, kateri so lažni podatki oziroma zakaj je račun družbe Y. d.o.o. lažen, saj je navedba "lažni račun" presplošna in preohlapna. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je doslednejša konkretizacija nujna, saj je navedba lažnih podatkov konstitutivni znak tega kaznivega dejanja. Pritrditi je potrebno prvostopenjskemu sodišču, da te konkretizacije ni mogoče dopolniti z vsebino obrazložitve obtožnice.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - očitek storitve kaznivega dejanja - začasna ureditev spornega razmerja - pravica do svobode izražanja - dopusten poseg v čast in dobro ime - pravica javnosti do obveščenosti - težko nadomestljiva škoda - nedopustna pritožbena novota
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mora tožnik izkazati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode in da bo v primeru neuspeha v pravdi mogoča vzpostavitev prejšnjega stanja.
Pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je treba ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Pravica do svobode govora ter javnosti do obveščenosti o delovanju banke pretehta nad pravico tožnika do časti in dobrega imena. Tožnik kot predsednik nadzornega sveta zavarovalnice in predsednik uprave banke opravlja delo, ki je odgovorno tako z družbenega kot tudi etičnega pomena; dolžan je trpeti izpostavljenost ostrejšemu nadzoru in kritiki, zato je zaščita pred posegi v njegove osebnostne pravice bistveno ohlapnejša od zaščite, za kakršno se zavzema v pritožbi.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve
Pisanje se šteje za vročeno naslovniku 21. 10. 2020, s potekom prej petnajstdnevnega roka. S tem je bila vročitev pisanja pravilno opravljena. Iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse izhaja opozorilo toženi stranki, da če v danem roku dolgovane takse ne bo plačala, se bo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena. Ker tožena stranka sodne takse po navedenem plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP njeno pritožbo zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064134
URS člen 33. ZZZDR člen 64, 64/1. ZIZ člen 64. ZPP člen 163, 163/4, 392, 393. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 12.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - prenehanje zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze - sporazum o delitvi skupnega premoženja - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - izdaja posebnega sklepa - preuranjena izdaja sklepa - plačilo za odvetniške storitve - sprememba vrednosti točke - urnina
Pravno naravo tega postopka je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo. Tožnica, ki na sporni nepremičnini zatrjuje lastninsko pravico do ½, želi preprečiti izvršbo na svoj solastninski delež. Toženec, ki ima na sporni nepremičnini – na osnovi sklepa o izvršbi – že od 10. 10. 2005 vpisano hipoteko zaradi izterjave glavnice 456.136,79 EUR, želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo celotne nepremičnine. Obstaja torej kolizija dveh interesov: interesa tožnice, da uveljavi svojo, na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, in interesa toženca, da poplačilo svoje terjatve doseže z realizacijo hipoteke, ki obstaja na celotni nepremičnini. Oba interesa, temelječa na stvarnih pravicah (lastninski pravici, hipoteki), sta varovana s 33. členom Ustave RS, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine.
Kolizija navedenih interesov je v sodni praksi rešena na način kot ga opisuje prvostopenjsko sodišče. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Toženec je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dne 10. 10. 2005. Ker je ni pridobil pogodbeno, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki velja v pravnem prometu in lastno dobro vero ne more sklicevati.
Pri odločitvi, kateri stvarni pravici – tožničini ali toženčevi – dati prednost, pa je treba upoštevati tudi druge okoliščine. To je prvostopenjsko sodišče storilo in zato pravilno odločilo. Toženčeva terjatev sicer ni bila že od samega nastanka zavarovana z zastavno pravico. Prepričan, da bo poplačilo svoje obligacijske pravice dosegel s prodajo dolžnikove nepremičnine, pa je bil toženec v času vložitve in zaznambe izvršbe (leta 2005); takrat se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje; prepričan je bil, da je hipoteko pridobil zoper svojega dolžnika. Kakršnekoli neskrbnosti mu ni mogoče očitati; na njegovi strani ni okoliščin, ki bi nasprotovale odločitvi, da se v izvršilnem postopku poplača iz sporne nepremičnine. Tožnica pa je bila pri varstvu svoje lastninske pravice izredno neskrbna. Z vknjižbo lastninske pravice je odlašala nekaj mesecev manj kot 20 let: od nakupa v novembru 1995 do 14. 5. 2014, ko je na podlagi sodne poravnave I Cp 2327/2013 vložila predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Njena zakonska zveza z dolžnikom je bila razvezana 1999. Ker je šlo za sporazumno razvezo zakonske zveze, je bilo urejeno premoženjsko stanje zakoncev pogoj za razvezo zakonske zveze (prvi odstavek 64. člena ZZZDR). Zakonca sta sporazum o sklenitvi skupnega premoženja sklenila dne 20. 9. 1999, vendar sporne nepremičnine v njem nista niti omenila. S tem sta kršila zgoraj navedeno – kogentno – zakonsko določbo. Ločeno obravnavanje stvari skupnega premoženja, kar izpostavlja pritožba, je v določenih okoliščinah mogoče, vendar s tem razlogom ni mogoče opravičevati tožničinega in dolžnikovega ravnanja. Dvom, da je ureditev pravic skupnega premoženja pravi in iskren namen sklepanja sodne poravnave I Cp 2327/2013, se poraja, ker tožnica ni pojasnila, zakaj je z ugotavljanjem skupnega premoženja in urejanjem zemljiškoknjižnega stanja takó dolgo odlašala. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno posumilo, da se razlog za tožničin ugovor v izvršilnem postopku (ugovor tretjega) skriva prav v preprečitvi realizacije pridobljene hipoteke.
Ključni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je ugotovitev, da tožnik z izročitvijo parcele, ki bi nastala s parcelacijo parcel št. 2 in 4, ne zahteva predmeta pogodbe, temveč nekaj drugega. Tega pa tožnik v pritožbi konkretneje ne izpodbija. Zgolj navedba, da je sodišče prve stopnje samo sklepalo, da se je toženec zavezal izročiti nepozidano stavbno zemljišče, ne zadostuje in je neutemeljena. Iz pogodbe je razvidno, da se je toženec zavezal tožniku izročiti 800 do 1000 m2 zazidljive parcele. Pomen pojma „zazidljiva parcela“ je podvržen materialnopravni presoji sodišča, še zlasti ob odsotnosti tožnikovih trditev o tem, kako so si pojem razlagale in ga razumele pogodbene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da zazidljiva parcela predstavlja parcelo, ki je namenjena pozidavi, a na njej še ne stoji noben objekt. Takšen pomen izraza zazidljiva parcela je sprejel tudi ZUreP-2.
Tožnik od toženca terja izročitev že pozidanega stavbnega zemljišča, kar ni predmet pogodbe, za njegovo spremembo pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne izkazuje ali zatrjuje toženčevega soglasja.
Iz pogodbe ni moč razbrati vrste, kvalitete in količine lesa, ki ga je toženec dolžan izročiti, niti vrste in količine fizičnega dela oziroma pomoči, ki jo je dolžan nuditi pri gradnji stanovanjske hiše. Morebitnih dodatnih in podrobnejših dogovorov pravdnih strank o specifikah toženčevih dolžnosti po pogodbi tožnik ni zatrjeval. Toženčeva pogodbena obveznost je (ostala) nejasna.
zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja regulacijske začasne odredbe - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - verjetnost obstoja terjatve - zahtevek za izpraznitev prostorov - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank - ogrožanje varnosti - javna varnost - redno vzdrževanje zaklonišča - začasna ureditev spornega razmerja - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - reverzibilna začasna odredba
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, potrebna zadržanost. Stališče ima oporo v odločbi US RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je bila podlaga za spremembo prejšnjega stališča sodne prakse, da se začasna odredba ne more prekrivati z vsebino zahtevka. US RS je poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja težko nadomestljiva škoda. Ne glede na to je na drugi strani v vsakem takem primeru treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke. Izdaja začasne odredbe z vsebino, identično tožbenemu zahtevku, je pred izvedbo kontradiktornega postopka dopustna le, kadar bo kljub izdani (in izvršeni) začasni odredbi mogoče po zavrnitvi tožbenega zahtevka vzpostaviti prejšnje stanje.
Vzpostavitev in ohranjanje ustreznih pogojev v zakloniščih z namenom varovanja življenja in zdravja ljudi je tožničina zakonska naloga. Zmotno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da trditve o ogroženosti življenj drugih ne utemeljujejo sklepa o verjetnem izkazu težko nadomestljive škode. Sodno varstvo, ki ga tožnica uveljavlja s tožbenim zahtevkom, ne služi zgolj varstvu njene lastninske pravice glede sporne nepremičnine (istovrstne lastninski pravici oseb zasebnega prava), ampak tudi – ali celo prvenstveno – izpolnitvi njenih zakonskih nalog, ki jih ima kot oseba javnega prava na področju varovanja zdravja in življenja ljudi na svojem območju. Navedeno funkcijo tožničine lastninske pravice glede javnih zaklonišč je zato treba upoštevati tudi pri presoji, ali potrebuje začasno sodno varstvo. Z nasprotnim stališčem bi bilo začasno sodno varstvo zoženo na zgolj eno od funkcij lastnine, ne da bi bil za to podan stvaren razlog.
Zahteve po možni vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti škodo, ki bi nastala tožniku v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne sodbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042185
ZPP člen 199, 200, 201, 202. OZ člen 3, 34, 34/1, 649, 660, 663, 663/2, 663/3. ZFPPIPP člen 212, 212/2, 221z, 221z/2.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake gradbe - jamčevalni zahtevek - napaka v solidnosti gradbe - odprava napak na račun izvajalca - odprava napak na lastne stroške - odprava napak po drugem izvajalcu - pravočasnost sodnega uveljavljanja pravice iz naslova jamčevanja - obvestilo o napakah in izguba pravic - dogovor strank - načelo vestnosti in poštenja - intervencijski učinek - protispisnost - nastanek terjatve - učinek kasnejše prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava
Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti.
Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku).
V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč tudi okoliščino, da je v okviru določil o jamčevalnih zahtevkih imela možnost (in pravico), da sama odkrije vzrok za napake in jih tudi sama ali po svojih izvajalcih sanira, pa tega ni storila, ne more uspeti s trditvami, da bi bili stroški sanacije nižji, če bi jo izvedla tožeča stranka v svoji režiji.
Terjatev lahko nastane šele, ko je opredeljena po svoji vsebini. Povedano drugače, terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je "predmet obveznosti," kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko terjatev iz naslova uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov nastane najprej s pojavom napake na gradbi.
ZIZ člen 16, 16-1, 17, 17/2-1, 20a, 55. ZN člen 4. OZ člen 356, 1016, 1034, 1034/1.
načelo formalne legalitete - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - poroštvo - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - primerna opredelitev obveznosti - pojem terjatve - bodoča terjatev - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - desetletni zastaralni rok
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva. Soglasje za neposredno izvršljivost se glede na določbe ZIZ lahko razteza zgolj na obstoječe terjatve.
Ko je dolžnikova obveznost enkrat ugotovljena v notarskem zapisu, se za njeno zastaranje uporabi določba 356. člena OZ in ne ostale določbe o zastaranju. Dolžnik zaradi svojega pristanka na neposredno izvršljivost ni v pravni negotovosti, upnik pa lahko neposredno vloži predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00042672
ZPP člen 189, 189/3, 236a, 257, 339, 339/2, 339/2-11. ZZZDR člen 51, 52. OZ člen 39, 39/4, 40, 88, 88/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
ničnost pogodb - skupno premoženje zakoncev - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ničen pravni posel - izpodbojen pravni posel - nedopusten nagib - delna ničnost - prodajna pogodba - pogodba o preužitku - določitev deležev na skupnem premoženju - izbrisna tožba - posebno premoženje zakonca - pravdno nesposobna stranka - zastopanje procesno nesposobne stranke - litispendenca - zavrženje nasprotne tožbe - dokazni predlog za zaslišanje strank - umik dokaznega predloga
Toženca sta v (podrednem) zahtevku zahtevala ugotovitev skupnega premoženja na istih nepremičninah kot tožnica (le v manjšem obsegu), uveljavljala sta le višji delež prvega toženca na skupnem premoženju. Vendar pa tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
Sodišče prve stopnje prvega toženca ni zaslišalo, saj je bil predlog za njegovo zaslišanje umaknjen. Njegove pisne izjave pravilno ni upoštevalo, saj ZPP takšno možnost daje le pričam in ne tudi strankam.
Tožnica je dovolj prepričljivo izkazala, da je prvi toženec pogodbi sklenil z namenom jo izigrati pri njenih pravicah na skupnem premoženju, in v posledici tudi drugega sina pri dedovanju, kar je drugi toženec vedel in pri tem sodeloval. Šlo je za nagib, ki je bistveno vplival na odločitev prvega tožencev, da nepremičnine na takšen ali drugačen način, prenese na drugega toženca.
Pravni posel, ki ga sklene eden od zakoncev v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, torej brez soglasja drugega zakonca, je izpodbojen. Kadar pa gre za primere, pri katerih je bil odločilen nagib zakonca pri sklenitvi posla namen oškodovati drugega zakonca in ga prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju, pa pride v poštev uporaba sankcije ničnosti po 40. členu OZ.
Pogodbi v delu 29/100 (kar iz naslova skupnega premoženja pripade tožnici) nimata podlage in sta zato nični tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ. Gre za položaj delne ničnosti po prvem odstavku 88. člena OZ, saj se ničnostni razlog nanaša zgolj na del predmeta pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00042273
ZGD-1 člen 263, 283. OZ člen 353, 360. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost poslovodje - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - zastaranje pravice - kršitev razpravnega načela - seznanjenost s škodo in storilcem - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode - pristojnosti nadzornega sveta - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi
Kljub načelni pravilnosti sklicevanja pritožbe na določila ZGD-1 o pristojnosti organov družbe namreč ne drži, da zaradi delitve le-teh med njimi ni mogoče šteti, da je s seznanjenostjo nadzornega sveta z določenim dejstvom, s tem dejstvom seznanjena tudi družba. Potrebno je namreč pojasniti, da ima tudi nadzorni svet določena pooblastila v zvezi z opravljanjem opravil v imenu družbe (kar na načelni ravni sprejema tudi pritožba), kar je seveda nemogoče, če se ne bi imel „pravice“ oz. možnosti predhodno (v imenu družbe) seznaniti s pravnorelevantnimi dejstvi. Tako ima v skladu z določbo 283. člena ZGD-1 predsednik nadzornega sveta pristojnost in s tem upravičenje zastopati družbo proti članom (aktualne) uprave, v ta okvir pa po oceni pritožbenega sodišča sodi tudi možnost vložitve odškodninske tožbe v imenu družbe zoper poslovodjo na temelju kršitve določb 263. člena ZGD-1.
Nepremagljive ovire so lahko subjektivne ali objektivne narave in morajo imeti tako težo, da je bilo zaradi njih upniku dejansko onemogočeno, da bi sodno zahteval izpolnitev obveznosti. Sodna praksa je kot nepremagljive ovire, zaradi katerih je bilo zastaranje zadržano, upoštevala bolezen ali poškodbo, zaradi katere je bil upnik hospitaliziran, ugrabitev, nahajanje na vojnih bojiščih v tujini in prestajanje zaporne kazni. Gre za primere, ko upniki dejansko niso imeli možnosti uveljavljati svojih zahtevkov. Za okoliščine, ki jih zatrjujejo tožniki, pa tega ni mogoče trditi. Tudi če bi držalo, da jim toženec ni želel dati informacij, ki so jih potrebovali za vložitev tožbe, so, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, imeli vzvode, da to dosežejo in so to, potem sodne intervencije (preko instituta posebne revizije), nenazadnje tudi dosegli, kot to sami trdijo.
Po prevladujočem stališču sodne prakse1 pravdno sodišče o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju odloča v izjemnih situacijah, praviloma, ko kazenskega postopka zoper storilca ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati storilca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00043212
OZ člen 435. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23. ZD člen 1a.
dedovanje nepremičnin - nepremičnina v tujini - vknjiženost nepremičnine - kupoprodajna pogodba - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - notarsko overjena pogodba - lastninska pravica v pričakovanju - učinek pogodbe - notranje razmerje - pridobitelj lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica - nevpisana lastninska pravica - premoženje zapustnika - evropsko potrdilo o dedovanju
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.
Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).
narok - predlog za preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - dokazni predlogi - trditveno in dokazno breme
Pogoj za to, da sodišče strankinemu predlogu za preložitev naroka ugodi, ni le ta, da je vložen pravočasno (da je torej vložen/prejet, še preden je narok opravljen), ampak, da je tudi vsebinsko utemeljen.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - obstoj dogovora - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - investitor - začasni in pomožni objekti - provizorij - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - zakonita stavbna pravica
V predmetnem sporu so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev pravice uporabe: - izdana je bila odločba o izdaji gradbenega dovoljenja, ki po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje; - objekt je bil na tem zemljišču zgrajen ob vednosti in izrecnem dovoljenjem pravne prednice pritožnice; - graditelj je zgrajeni objekt uporabljal.