Sodišče druge stopnje uvodoma zavrača kot neutemeljena pritožbena izvajanja, da se stroški Državnega odvetništva ne smejo obračunovati po Odvetniški tarifi. Glede na to, da tožnik graja neustavnost zakona, ni utemeljeno njegovo pritožbeno izvajanje po uporabi instituta exceptio illegalis, saj se ta lahko uporabi zgolj v primeru, če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 287.. ZDR-1 člen 73, 73/1.. URS člen 25.
direktor - razrešitev s funkcije direktorja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je bil imenovan na funkcijo toženkinega direktorja, s toženko pa je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru razrešitve s funkcije direktorja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala z njegovo razrešitvijo s funkcije direktorja.
ZDR-1 člen 118.. ZPP-D člen 318, 318/1, 318/1-3.. OZ člen 299, 378, 378/1.
obstoj delovnega razmerja - reintegracija
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno uveljavlja reintegracijski zahtevek, saj tožnici pri toženi stranki ni bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je uveljavljala priznanje obstoja delovnega razmerja od 12. 9. 2018 do 31. 8. 2017, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zaposlitev delavca pri drugem delodajalcu za daljše obdobje (tožnica se je zaposlila pri novem delodajalcu 1. 9. 2017 in je bila pri novem delodajalcu zaposlena še v času odločanja sodišča prve stopnje) pomeni, da v nobenem primeru po 1. 9. 2017 tožnica ne bi mogla več uveljavljati obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - mediacijski postopek - kršitev dostojanstva - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - zloraba postopka - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina
Izrečene besede, upoštevajoč kontekst celotnega dogodka, ko je bila partnerska zveza v razpadu in toženec v nasprotju s tožnico še ni želel zapustiti lokala, ob tem, da niso bile izrečene tako, da bi tožnico ponižale pred drugimi, temveč le med njima, in niso odstopale od siceršnjega toženčevega pogovornega jezika, ne predstavljajo takšnega posega v čast in dobro ime, da bi upravičeval dosojo denarne odškodnine. Tako niti ni bistveno, ali jih je toženec izrekel v celoti ali le v obsegu, kot je ugotovilo prvostopno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00042697
ZPP člen 356. SPZ člen 213, 225.
predlog za določitev nujne poti - zavrženje predloga - stvarna služnost - samostojen predmet stvarnih pravic - celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Samostojen predmet stvarnih pravic je lahko zgolj celotna nepremičnina in ne njen del.
Po izoblikovani sodni praksi se ob razveljavitvi odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP), v primeru večkratnih razveljavitev odločitve, ki so posledice sodnikovega vztrajanja na po mnenju pritožbenega sodišča napačnih materialnopravnih stališčih in neupoštevanju napotil pritožbenega sodišča.
regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjsko prikrajšanje - pogoj reverzibilnosti - prepoved parkiranja
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje njihovo omejitev na izjemne primere, da to ne bi postalo sredstvo, ki bi nadomestilo sodno varstvo v pravdnem postopku. Stranka lahko s takšno začasno odredbo uspe le, kadar je takšno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena.
Po večinski sodni praksi ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar je ob verjetnosti terjatve izpolnjen le pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zgolj izjemoma bi bila takšna izdaja dopustna ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti, kadar z njo dolžniku ne bi nastale neugodne posledice.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
Pritožbeno vztrajanje, da je bila pogodba sklenjena kot nadomestna izpolnitev (nikoli ugotovljene) preživninske obveznosti, ni utemeljeno, temveč je prilagojeno toženkini obrambi v tem postopku.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - oddaja v vzgojni zavod - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - šolanje - zdravo življenjsko okolje - varstvo in vzgoja otroka
Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo
Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3.. ZDR-1 člen 6.. ZUJIK člen 42, 42/3.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
plačilo odškodnine - nova pogodba o zaposlitvi - sprememba akta o sistematizaciji
Tožnik sam pojasnjuje, da ne zahteva razlike v plači med plačo za VI. tarifni razred (kot jo je prejemal po prejšnji pogodbi o zaposlitvi) in plačo za V. tarifni razred na podlagi dejansko opravljenega dela od novembra 2017 dalje. Torej ne gre za spor iz naslova plačila za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo. Vseeno pa poudarja, da kljub spremembam v aktu o sistemizaciji delovnih mest in kljub sklenitvi nove pogodbe dejansko opravlja isto delo. S tem v zvezi vztraja, da naj mu toženka preneha nalagati oziroma od njega zahtevati opravljanja del in nalog ''samostojno spremljanje vaj in predstav'' in ''pripravo, namestitev in vzdrževanja zvočne tehnike'', ki nista več v opisu na novo sistemiziranega delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik prikazuje, da naj bi bil izvzem teh dveh nalog odločilen za znižano zahtevnost ter s tem povezano znižano vrednotenje delovnega mesta, ter toženki očita kot nedopustno, da še nadalje oziroma vseskozi opravlja obe nalogi. Zlasti s tem je utemeljeval tudi odškodninski zahtevek, sodišče prve stopnje pa mu pravilno ni sledilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044863
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1.. ZPP člen 286, 316.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je B.B. tožnico vedno kontaktirala le preko elektronske pošte (in sicer na elektronski naslov tožničine sestre F.F. - F.F.@gmail.com), kar je tožnici omogočilo, da se je lahko prosto odločila, ali in kdaj bo na sporočilo odgovorila, da je B.B. elektronsko sporočilo tožnici vedno poslala iz utemeljenega razloga ter da vsebina njenih elektronskih sporočil ni bila nikoli žaljiva, graje vredna ali očitno negativna, sprejelo pravilen zaključek, da tožnica zaradi prejetih sporočil B.B. ni bila trpinčena na delovnem mestu.
stroški pravdnega postopka - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V tej zvezi je tožnici pojasniti še, da četudi bi Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil njeni prošnji za razširitev odločbe za BPP (kar ji očitno je, glede na Odločbo Bpp 419/2020 z dne 9. 9. 2020, l. št. 136 spisa), za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki - ureditvena začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - potrebe otroka - epileptični napadi - izvedensko mnenje - nova dejstva in novi dokazi
V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe. Izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do ogroženosti otroka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
Pritrditi je treba razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da okoliščina, da je udeleženec noč pred sprejemom v psihiatrično bolnišnico, po prepiru doma, preživel zunaj za hišo, polovico noči pa prespal v avtomobilu, kaže na hujše ogrožanje njegovega zdravja zaradi nezdravljenja duševne bolezni - paranoidne shizofrenije.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost in nujnost ukrepa - demenca - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - čakanje na delo doma - denarno nadomestilo
V času odsotnosti zaradi bolezni tožnica ni bila sposobna opravljati nobenega dela, ne le dela po pogodbi o zaposlitvi, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji za to obdobje pripada nadomestilo za odsotnost zaradi bolniškega staleža in ne nadomestilo za odsotnost iz naslova čakanja na ustrezno delo doma.
Sodišče izda na predlog upnika regulacijsko začasno odredbo, če upnik dokaže obstoj verjetnosti terjatve, v nasprotnem primeru pa predlog zavrne in razveljavi že opravljena izvršilna dejanja.
ZNPPol člen 3, 3/1, 3/1-1.. ZODPol člen 73, 73/1, 74, 74/3.. ZSPJS člen 32, 32/4.. ZDR-1 člen 128, 128/4.. KPJS člen 45, 45/2.
nadurno delo - plačilo razlike plače
Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.