ZArbit člen 11, 11/1, 19, 19/3. ZPP člen 214, 214/2.
pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - veljavnost arbitražnega dogovora
Pristojnost arbitraže za reševanje sporov temelji na soglasju strank. Če soglasje strank preneha veljati pred začetkom postopka pred arbitražo, ni več podlage za pristojnost arbitraže za odločanje o sporu.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - nepopolna vloga - zavrženje vloge - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen.
ZArbit člen 4, 4/2, 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-a. ZPP-77 člen 469. ZUKZ člen 99, 99-1.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - arbitrabilnost spora - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe - sestava arbitražnega senata - imenovanje arbitra - postopek pred arbitražo - zavrnitev pritožbe
Pomembno je, da Konvencija sama ne določa, kateri spori so arbitrabilni, in da a) točka drugega odstavka V. člena Konvencije glede tega vprašanja odkazuje na nacionalno pravo države izvršitve.
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v okviru pridržka javnega reda ni mogoče uveljavljati vseh kršitev kogentnih določb domačega prava, ampak le tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve, ter da se mora pridržek javnega reda uporabiti samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba pripeljala do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne.
Tudi preizkus arbitražne odločbe z vidika njene obrazloženosti, kršitve procesnih določb in ravnanja članov arbitraže je omejen zgolj na kršitve javnega reda.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti
Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.
V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
ZArbit člen 42, 42/2. OZ člen 247, 247/1, 252, 253, 253/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1, 5/2.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbe
Po presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo.
Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne posega v javni red Republike Slovenije in zato ne nasprotuje priznanju tuje arbitražne odločbe.
Pogodbeni stranki sta kazen v pogodbi dogovorili za primer posamezne kršitve, kar je posledica njune pogodbeno izražene volje. Skupni seštevek naložene pogodbene kazni pa je rezultat presoje arbitražnega senata oziroma ugotovljenega dejanskega stanja. Naložena pogodbena kazen ni dosegla zneska, ki bi bil prima facie nerazumen in bi terjal zavrnitev priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu.
Meja zadostne oziroma ustrezne obrazložitve je ob preizkusu tuje arbitražne odločbe postavljena drugače kot za slovenske sodne odločbe. Odločitev mora dosegati minimalni standard obrazloženosti, kar pomeni, da razlogi odločbe ne smejo biti sami s sabo v nasprotju in da mora biti iz njih jasno vidna dejanska podlaga odločitve.
koncesijska pogodba - spor iz koncesijske pogodbe - arbitražni sporazum - pristojnost sodišča - avtentična razlaga zakona
Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
ZArbit člen 28, 32, 40, 40/2, 40/2-2, 41. ZNP člen 4.
priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - postopek pred arbitražo - materialno procesno vodstvo - izvedba glavne obravnave - pridržek javnega reda - pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ob presoji utemeljenosti predloga za priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe upošteva le, ali je arbitraža spoštovala meje, pri kateri država za reševanje sporov želi ohraniti svoj monopol (meje arbitrabilnosti) in ali je postopek in učinek arbitražne odločbe sprejemljiv s stališča najbolj temeljnih vrednostnih in ustavnih načel domačega pravnega reda (javni red).
Pridržek javnega reda se mora uporabiti zadržano, samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domač pravni red nevzdržne.
Zgolj nestrinjanje z materialno pravno pravilnostjo odločitve arbitražnega senata ne more biti podlaga za odrek priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe.
Tudi če bi arbitražni senat res prekršil med strankama dogovorjena procesna pravila odločanja, to samo po sebi še ne utemeljuje zaključka o nepoštenosti postopka, pač pa (lahko) predstavlja razveljavitveni razlog po 4. alineji drugega odstavka 40. člena ZArbit.
Načelu poštenosti postopka zadostuje postopanje, s katerim je bila stranki dana možnost sodelovanja na sestanku/obravnavi ter ji je bila posledično zagotovljena njena pravica do izjave.
Načelo enakopravnosti strank pa je v postopku izpeljano tako, da morajo biti stranke obveščene, kdaj bo senat izvajal dokaze ter da jim mora biti posredovano vse gradivo, na katero senat lahko opre svojo odločitev. To jim omogoča, da se lahko izrečejo o izvedenih dokazih in drugem gradivu.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1-b.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev odločbe - vročitev nepooblaščeni osebi - seznanitev z odločbo
Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zakon o arbitraži je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/4, 14/5. ZNP člen 7, 21, 37.
nepravdni postopek - arbitraža - imenovanje arbitra - lista arbitrov - stroški arbitražnega postopka - pristojnost sodišča - dogovor strank
Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.
ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče šteti, da je po poteku roka 90 dni in roka za uveljavljanje sodnega varstva v tej zadevi arbitražni postopek končan.
Pogodbene stranke lahko spore v zvezi z medsebojnimi pogodbami podredijo arbitraži tako, da sklenejo ločen arbitražni sporazum, ali pa tako, da v pogodbo (oziroma splošne pogodbene pogoje) vključijo arbitražno klavzulo. Slednja ima avtonomno naravo in je, kljub temu da je vsebovana v glavni pogodbi, od nje neodvisna.
4. člen Rimske konvencije določa, da se v primeru, ko pogodbeni stranki nista izbrali prava, za pogodbo uporablja pravo države, s katero je ta pogodba najtesneje povezana, pri čemer se domneva, da je vez najtesnejša z državo, v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo. Vrhovno sodišče posledično zaključuje, da je pri presoji vprašanja, ali predstavlja arbitražna klavzula v Splošnih pogojih del pogodbe in ali je veljavna, treba uporabiti švedsko pravo.
V obravnavani zadevi arbitražna klavzula odkazuje na arbitražna pravila Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC), kar pomeni, da gre za institucionalno arbitražo. Taka klavzula je izvršljiva in popolna (četudi po vsebini omejena na nujni minimum), saj se nanaša na vse spore, ki izvirajo iz pogodbe oziroma so v povezavi z njo, ter odkazuje na njihovo končno razrešitev v skladu z omenjenimi arbitražnimi pravili. Arbitražna klavzula je zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča veljavna.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/3, 14/3-1. ZPP člen 274. URS člen 23.
nepravdni postopek - arbitražni sporazum - imenovanje arbitra - procesne predpostavke - poziv - pravica do sodnega varstva - zavrženje predloga
Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.