predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – zavrženje predloga
Iz vsebine predloga ni mogoče izluščiti vprašanja, ki bi preseglo raven graje ugotovljenega dejanskega stanja – torej relevantnega pravnega vprašanja v pomenu določb 367.a člena ZPP, ki bi z vidika zagotovitve pravne varnosti in usmeritve ali poenotenja sodne prakse terjalo odgovor oziroma odločitev Vrhovnega sodišča.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – predhodno vprašanje - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ugotovitev možnosti vrnitve – ničnost menjalne pogodbe
Za utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe po 88. členu ZDen zadošča že ugotovitev o možnosti vrnitve in sodišču v pravdnem postopku ni treba (že) ugotoviti obstoja dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu. Pravilna je tako ocena, da zadošča, da tožnik izkaže, da obstaja možnost vrnitve sporne nepremičnine na podlagi 4. člena ZDen, dokončno odločitev o tem, ali je vrednost nadomestne nepremičnine dosegla 30 % vrednosti odvzete nepremičnine, pa bo moral sprejeti upravni organ v postopku denacionalizacije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005579
ZKP člen 369, 369/4, 372, 372-1, 420.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazni predlog v pritožbi – kršitev kazenskega zakona - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ugotovi, da v konkretnem primeru manjka eden temeljnih elementov silobrana (istočasnost napada in obrambe), ostalih elementov silobrana ni dolžno presojati.
ZMZ člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP člen 237, 237/2-7.
mednarodna zaščita – status begunca – materialni pogoji za priznanje – bistvena kršitev pravil postopka – brez razlogov o odločilnih dejstvih
Če sodišče prve stopnje meni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nezakonita zato, ker so pogoji za priznanje statusa begunca podani že s tem, da so po njegovi oceni pri prosilcu izpolnjeni vsi elementi iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ, je po presoji Vrhovnega sodišča v zmoti. Določbe tretjega odstavka 21. člena ZMZ namreč opredeljujejo elemente, po katerih je treba presojati prosilčeve navedbe, kadar prosilec zanje ne more predložiti nobenih dokazov. Ne predstavljajo pa ti elementi že sami po sebi pogojev za podelitev statusa begunca, kajti materialnopravni pogoji za podelitev tega statusa se nahajajo v drugih določbah ZMZ.
povrnitev škode - odgovornost šole – poškodba učenca pri skoku čez kozo – krivdna odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti
Ob ugotovitvi, da učiteljica tožnice ni silila k preskoku, ampak jo je le vzpodbujala, da učiteljici tudi glede načina varovanja ni mogoče očitati nikakršnih strokovnih napak, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pogoji za odškodninsko odgovornost zavarovanke tožene stranke niso izpolnjeni.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine – pridobitev solastninske pravice - vlaganja v nepremičnino v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom – nujno enotno sosporništvo
Dediščina je njihova skupna lastnina dedičev, pri kateri deleži niso določeni in dediči so enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP. Zato je treba v sporu o obsegu zapuščine s tožbo vselej zajeti vse dediče, ne glede na to, ali gre za spor med dediči in tretjo osebo, ali za spor med samimi dediči. V pravdi morajo biti vsi udeleženi kot toženci, čeprav zahtevek priznavajo, saj je le tako dosežen namen nujnega sosporništva, da se preko enotnosti postopanja za vse udeležence materialnopravnega razmerja zagotovi enotno rešitev spora.
objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost upravljalca nevarne stvari - poškodba pri čiščenju kotnega stroja - nesreča pri delu - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Tožnik bi moral (tudi) sam skrbeti za svojo varnost pri delu. Poseg z metlo v delujoči stroj pomeni hudo malomarnost. Tožnik je moral vedeti, da je čiščenje kotne postaje, ko je stroj v obratovanju, nevarno, in da se kotno postajo čisti le, ko trak miruje. Zato mu je mogoče očitati, da je v znatni meri, torej 50-odstotno, prispeval k nastanku škode.
Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena obogatitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka bi morala glede zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve izkazati „izprtje“, kar pomeni, da ji je toženec onemogočil oziroma preprečil souporabo oziroma uporabo v skladu z njenim solastnim deležem. Tožnica tega v zvezi z uporabo prostora 22 ni dokazala.
prodajna pogodba z navideznim kupcem - slamnati kupec – skupna gradnja – vlaganja v nepremičnino v solastnini
Eno izmed pravno odločilnih dejstev za utemeljenost zahtevka na podlagi prodajne pogodbe s slamnatim kupcem je tudi obstoj obligacijskopravne zaveze navideznega kupca, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca.
Z vlaganji v nepremičnino v solastnini, na kateri so deleži določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če o tem med njimi obstaja (izrecen) dogovor.
ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3, 343, 346, 346/1. ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – primerna uporaba ZPP – ustavitev postopka
Ker tožnica kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, njen predlog za taksno oprostitev pa je bil pravnomočno zavrnjen, se šteje, da je tožnica pritožbo umaknila.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede terjatve posameznega tožnika tako ne presega 2.000 EUR, v takem primeru pa sodišče revizije ne more dopustiti.
dovoljenost revizije - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da je bila stranki nezakonito odvzeta pravica do vračila premoženja v naravi in da priznana odškodnina ne odraža vrednosti premoženja ob podržavljenju.
OZ člen 164, 168, 243, 243/4. ZOR člen 189, 189/2.
odgovornost države – protipravna prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - povrnitev premoženjske škode – višina odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – izgubljeni dobiček – adekvaten vzrok
Da bi napačna (protipravna) prodaja tožnikove nepremičnine v izvršilnem posotpku, življenjsko gledano, bila sposobna „povzročiti“ izgubljeni dobiček v tožnikovem gostinskem lokalu, ni adekvaten razlog, kar pomeni, da pravno priznana vzročna zveza med škodnim dogodkom in izgubljenim dobičkom ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – upravičenec za vložitev – pooblaščenec zasebnega tožilca – rok za vložitev - računanje rokov - sodne počitnice – obseg preizkusa
V času sodnih počitnic mesečni roki ne tečejo, zato se rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi se sicer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0014146
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – osebna služnost - služnost dosmrtnega stanovanja – nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari – uničenje služeče stvari – neupravičena pridobitev - odškodnina
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o neupravičenosti tožnice do pravnega varstva v okviru postavljenih zahtevkov v primeru nemožnosti dejanskega izvrševanja pravice habitacijske upravičenke zaradi lastničine devastacije služeče stvari.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – ogroženost pravne varnosti – zavarovanje pred odgovornostjo – izplačilo odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izostanek stališča Vrhovnega sodišča o materialnopravnem naziranju tožnika v ničemer ne ogroža pravne varnosti, preambiciozna pa bi bila tudi opredelitev morebitnega stališča o tem kot prispevka k razvoju prava. Dejstvo je, da tožnik v tem postopku ni terjal povrnitve državi nastale škode, temveč povrnitev lastne „škode“, ki si jo je povzročil, bodisi z zlorabo procesnih pravic bodisi z opustitvijo poklicnih dolžnosti iz malomarnosti.
oderuška pogodba – ničnost prodajne pogodbe – pogodba o odstopu terjatve - objektivni element oderuštva
Za ničnost pogodbe zaradi oderuštva morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element. Zato za zavrnitev revizije zadostuje presoja, da ni podan objektivni element oderuške pogodbe.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – razpolaganje z s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobrovernost pridobitelja
Na podlagi ugotovitev, da je stanovanje predstavljalo skupno premoženje tožnice in prodajalca, da je prodajalec razpolagal s stanovanjem, ne da bi tožnica v to privolila, in da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil v dobri veri, da je prodajalec (edini) lastnik stanovanja, je ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za nedopustnost izvršbe, predlagane na podlagi sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena izpraznitev stanovanja, pravilna.
dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - status mirnodobnega vojnega invalida – prepozno vložena zahteva - prekluzivni, materilani rok – izguba pravice - uporaba pravil obligacijskega prava
Rok za uveljavljanje statusa mirnodobnega vojnega invalida, ki je materialni prekluzivni rok, je izrecno določen v 96. členu ZVojI. Ker je s tem zakonom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev zagotovljeno posebno socialno varstvo vojnim invalidom, pri štetju navedenega roka ni mogoče uporabiti pravil obligacijskega prava.