Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožena stranka v konkretnem primeru postala lastnica predmetnih nepremičnin, na katerih je pridobila iz koncepcije nekdanje družbene lastnine izhajajoča upravičenja kot lovska družina na odplačen način.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – zavrnitev zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Pravni prednik tožnikov je imel lastna sredstva za preživljanje že v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zato so bile pogodbeno dogovorjene obveznosti tožencev do preživljanca po svoji vsebini domala izključno storitvene narave. Namestitev oskrbovanca v dom po amputaciji noge je bila v skladu z njegovo voljo in koristjo; toženca sta se z njim tudi družila in ves čas aktivno ukvarjala tudi v obdobju, ki ga je preživel v domu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014234
SZ-1 člen 4, 176, 176/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 367, 367/3, 380.
predkupna pravica na podlagi stanovanjske pravice – pojem stanovanja – etažna lastnina – solastnina – sklepčnost tožbe – preskakovanje pravnih sredstev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Opredelitev stanovanjske enote oziroma stanovanja v 4. členu SZ-1 ima funkcionalno naravo. Stanovanjska enota lahko obstoja ne glede na to, ali je etažna lastnina na stavbi vzpostavljena ali ne. Stanovanjska pravica, ki je podlaga za najem za nedoločen čas in posledično za predkupno pravico na stanovanju (prvi odstavek 176. člena SZ-1), ni pogojena z vzpostavitvijo etažne lastnine. Tako tudi predkupne pravice na podlagi 176. člena SZ-1 ni moč pogojevati z etažno lastnino.
Enostranska določitev idealnega deleža tožnice zgolj zato, ker je predkupna upravičenka, ne predstavlja pravno relevantne podlage za vzpostavitev solastnine na sporni nepremičnini.
Uveljavljanje nepravilnega odločanja o podrednem tožbenem zahtevku, ki ni bilo uveljavljano v pritožbi, pomeni t.i. preskakovanje pravnih sredstev in je zato neupoštevno.
pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega - zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - odklanjanje hrane, pijače in zdravil
Odklanjanje hrane in pijače in s tem ogrožanje lastnega zdravja ter nekritičen odnos nasprotne udeleženke do jemanja zdravil sta vodila k odločitvi sodišča, da se nasprotno udeleženko za mesec dni zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Ob odločitvi so bili pogoji iz 39. člena ZDZdr izpolnjeni.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nasprotje med navedbami in dokazi - najem poslovnih prostorov - prenehanje najema - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - soglasje najemodajalca
Ker so dela, na katera se nanaša tožba, po naravi in obsegu identična z deli, ki so bila predmet soglasja z dne 1. 6. 2004, zatrjevano nasprotje med tožbenimi navedbami in dokaznimi listinami ni podano.
Ker sta se stranki v najemni pogodbi dogovorili, da se morebitna investicijska vlaganja, ki bodo opravljena s soglasjem najemodajalca, poračunajo ob prekinitvi pogodbe ali ob odprodaji nepremičnin, za utemeljenost zahtevka za povrnitev vlaganj zadostuje obstoj takega soglasja. Določitev roka, v katerem bi toženka sama izvedla popravila, ki ga predvideva ZPSPP, ni bila potrebna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku – vodja vpisnika
Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču, je – upoštevaje tudi organizacijski potek običajnega delovnega procesa, ki nujno implicira domala dnevne službene stike vseh sodnikov oddelka z vpisničarko kot vodjo vpisnika – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014130
ZPP člen 7, 18, 18/3, 29, 47, 286, 286/1, 286/2. ZMZPP člen 48, 52, 53. ZUKZ člen 49, 50. ZIZ člen 55a, 55a/2. ZIP člen 62, 62/2.
dokazovanje - prekluzija – pravočasno predlagani dokazi – pogodba o leasingu – plačilo obrokov leasinga – pristojnost slovenskega sodišča – prebivališče toženca - sporazum o pristojnosti – ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča
Ker je tožnikova vloga, v kateri je predlagal sporne dokaze, sledila naroku, na katerem je toženec postavil trditve o tem, da ni podpisal pogodbe in v potrditev teh navedb predlagal izvedenca grafologa, in ker jih je predlagal takoj, ko se je izkazalo, da se bo procesno dokazno breme glede trditev o obstoju pogodbe lahko preneslo nazaj nanj, in s svojim ravnanjem ni prispeval k podaljšanju postopka, je stališče sodišča o upoštevnosti teh dokaznih predlogov z vidika pravil iz 186. člena ZPP pravilno.
Ker toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal pristojnosti slovenskega sodišča, je s tem molče privolil v njegovo pristojnost. Sodišče se zato ni moglo izreči za nepristojno, njegov kasnejši ugovor pa je prepozen in posledično neupošteven.
Če se odreditev pripora izkaže za neogibno potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka, sodišču v razlogih sklepa ni treba izrecno navajati, da je odrejeni ukrep sorazmeren z obdolženčevo pravico do osebne svobode.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje v razlogih – protispisnost – prosta presoja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Z navedbo, da v obravnavani zadevi ni dosežen pravni standard gotovosti kot podlaga za izrek obsodilne sodbe, obramba uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ne more biti podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
V primeru, ko denarna obveznost (terjatev) ni opredeljena kot solidarna, gre za deljivo obveznost (terjatev). Vsak sodolžnik dolguje (zgolj) svoj del obveznosti in vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi obveznosti oziroma terjatve na enake dele.
izvršba na podlagi verodostojne listine – prekluzija – dokazna ocena – izpodbijanje dejanskega stanja – pogodba o akreditivu – pogodba o kratkoročnem posojilu
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014151
ZPP člen 367a, 367b, 367c. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8 ZIZ člen 249 – 255.
dopuščena revizija – zavarovanje terjatve – zastavna pravica na nepremičnini
Postavljeno pravno vprašanje v konkretni zadevi (glej tudi odločbo VS RS II Ips 427/2003) ne bi moglo privesti do za predlagatelja ugodnejše sodne odločitve.
napredovanje delavca v pedagoški naziv – predlagatelj kot tožnik - pravni interes predlagatelja
Ker je v tej zadevi sporno že, ali tožnik kot pravna oseba izpolnjuje pogoje, po katerih bi bilo zato tudi napredovanje zaposlenih urejeno s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive – Pravilnik, in v tem okviru, ali je v tem primeru tožena stranka sploh pristojna odločati o napredovanju v strokovni naziv po Pravilniku, gre torej za statusna, organizacijska in druga vprašanja, povezana s tožnikovim pravnim položajem, o katerih ima tožnik že iz tega razloga pravni interes za vložitev tožbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila – deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - zamuda pri odškodninski obveznosti – zapadlost odškodninske terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Do zamude ni moglo priti pred zapadlostjo njegove odškodninske terjatve iz naslova nepremoženjske škode. Odškodninska terjatev pa zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane. Toženca pravilno opozarjata, da je tožniku škoda nastajala še med samim tekom pravdnega postopka do zaključka zdravljenja, torej 7. 11. 2005. Vrhovno sodišče je zato revizijama tožencev ugodilo in je sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožniku zakonske zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodilo šele od 7. 11. 2005 dalje, kar pa pomeni, da do izdaje sodbe sodišča prve stopnje še niso dosegle glavnice.