ara – vrnitev dvojne are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – rok kot nebistvena sestavina pogodbe
Ker v obravnavanem primeru pravočasna izpolnitev pogodbe ni bila bistvena sestavina pogodbe, sama zamuda v pogodbi določenega predvidenega roka ne pomeni razloga za neizpolnitev pogodbe na strani prodajalcev v pomenu drugega odstavka 80. člena ZOR. Tožnica in njen mož sta sicer dvomila, ali bo nov rok spoštovan in zato odstopila od pogodbe, vendar je že pritožbeno sodišče pravilno pojasnilo, da gre za subjektiven odnos kupcev do ravnanja tožencev in da v njuni trditveni podlagi ni nikakršnih objektivnih razlogov, zakaj naj toženci svoje obveznosti ne bi mogli izpolniti od decembra 2000 do junija 2001.
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/4, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok – dodelitev otroka - izvedensko mnenje – mnenje centra za socialno delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, glede katerih je predlagana dopustitev revizije, niso verjetno izkazane.
posojilna pogodba – zamuda s plačilom obrokov – zapadlost posojila v celoti - pogodba o prevzemu izpolnitve
Takojšnja zapadlost kredita ni bila že vnaprej dogovorjena kot sankcija za posojilojemalčevo kršitev kreditne pogodbe, zato ta sankcija ni nastopila avtomatično že ob sami kršitvi pogodbe. Gre za pravico (upravičenje) banke, ki jo ta lahko (po svoji presoji in pod pogoji iz pogodbe) izkoristi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Eden od bistvenih pogojev za sprejem dokaznega predloga je njegova določna utemeljitev, z navedbo kateri konkretni dokaz naj se izvede in kakšna je njegova materialnopravna ali procesnopravna relevantnost.
ZOR člen 910. OZ člen 5, 7, 8, 9, 931, 932, 932/1, 933, 933/1, 933/4, 934.
zavarovalna pogodba - dolžnost izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - razlaga zakona - sklenitev pogodbe - življenjsko zavarovanje - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba v korist tretjega - načelo prepovedi zlorabe pravic - splošni učinki pogodbe - temeljna načela obligacijskega prava - sistematična razlaga - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave - obveznosti zavarovanca - izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca - posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - ugovori dolžnika (promitenta) proti tretjemu (beneficiarju) - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - namerna neresnična prijava ali zamolčanje - dolžnost zavarovalnice - namenska (teleološka) razlaga
Sankcije iz naslova kršitve prijavne dolžnosti (931. do 933. člen OZ) lahko zavarovalnica uveljavi tudi zoper beneficiarja, če za neresnično prijavljene oziroma zamolčane nevarnostne okoliščine ve bodisi zavarovalec (četrti odstavek 929. člena OZ) bodisi beneficiar (934. člen OZ).
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014305
ZPP člen 190, 358. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZOR člen 381. SPZ člen 9, 10.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – odsvojitev stvari med pravdo – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – zastaranje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Skupno bivanje sicer ni pogoj za nastajanje skupnega premoženja, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje – odgovornost delodajalca – protipravnost – nesreča pri delu – poškodba na poledenelem cestišču - odstop od sodne prakse
Od odločitve Vrhovnega sodišča v tem primeru je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sklicevanje na eno odločbo višjega sodišča ne zadošča za utemeljitev odstopa od sodne prakse.
dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – ničnost odločbe – spor izražen v denarni vrednosti
Spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je odločeno o revidentovi zahtevi za izrek ničnosti odločb, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji
S tem, ko obsojenec ni bil navzoč na seji pritožbenega senata, niso bile kršene njegove pravice do obrambe, saj ni zahteval, da se ga o seji obvesti, pa tudi sicer je bila seja opravljena brez navzočnosti katerekoli od strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna pristranskost sodišča – odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodnikom, ki se mu očita protipravno ravnanje, bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov - postavitev drugega izvedenca
Nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju se odpravijo najprej s ponovnim zaslišanjem izvedenca in šele če se na ta način ne dajo odpraviti, sodišče postavi drugega izvedenca.
ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10.a. ZUS-1 člen 2, 4, 20, 20/3, 77.
imenovanje notarja – pogoji – nova dejstva in dokazi – delovno razmerje – praktične izkušnje - razpis
Iz določb prvega, četrtega in petega odstavka 10. člena ZN izrecno ne izhaja, da bi moralo ministrstvo v predhodnem postopku, to je v postopku pred izdajo akta o izbiri in imenovanju notarja (prvi odstavek 10. člena v zvezi s prvim odstavkom 10. a člena ZN) posameznega kandidata, ki se je prijavil na razpis prostega notarskega mesta (drugi odstavek 10. člena ZN), seznanjati s tem, kdo se je še prijavil na razpis in z razpisnim gradivom. Prav tako iz navedenih zakonskih določb ne izhaja, da bi o tem morala seznaniti posameznega kandidata Notarska zbornica Slovenije v postopku oblikovanja mnenja o prijavljenih kandidatih. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da kandidatu, ki v predhodnem postopku ni bil seznanjen z vsebino razpisnega gradiva, v upravnem sporu ni mogoče očitati, da glede okoliščin, navedenih v razpisnem gradivu, uveljavlja nedovoljene tožbene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), če je za te okoliščine lahko izvedel šele iz odločbe o imenovanju notarja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zavrženje - trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – predložitev sodnih odločb – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – nadomestna nepremičnina - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
V primeru zatrjevane neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, kot razlogu za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident predloži sodne odločbe iz prakse sodišča prve stopnje oziroma višjih sodišč splošne pristojnosti, na katere se sklicuje.
Za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti izpostavljeno pravno vprašanje pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Ker revidentka ni izkazala, da bi dejavnost glasbenega izobraževanja na podlagi posebnih predpisov terjala posebne standarde in pogoje, ni izkazala, da bi bilo vprašanje nadomestitve obravnavane nepremičnine po načelu funkcionalne primernosti, kar naj bi dokazovala z izvedencem, pomembno po vsebini te zadeve.
Samo zatrjevanje materialnih oziroma finančnih posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev, samo po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic, in Vrhovnemu sodišču ne omogoča preizkusa, ali so zatrjevane zelo hude posledice podane.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014175
ZZK člen 8. SPZ člen 72, 72/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe – hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine – skupno premoženje zakoncev - pravica do poplačila terjatve – originarna pridobitev lastninske pravice – skrbnost kreditodajalca – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Ta ustavna odločba se ob predpostavki dobrovernosti zastavnega upnika ob sklepanju zastavne pogodbe razteza tudi na primere, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.
začasna odredba – zadržanje izvršitve inšpekcijske odločbe o odstranitvi nezakonitega nasutja zemlje na zemljišča – razlogi za zavrnitev izdaje začasne odredbe
Izdaje začasne odredbe za zadržanje izvršitve odrejenega inšpekcijskega ukrepa ni dopustno zavrniti zato, ker je paricijski rok, v katerem bi morala stranka sama opraviti naloženo obveznost, že potekel, sklep o izvršbi (prisilni) naloženega ukrepa pa še ni bil izdan. ZUS-1 za razliko od ZUS ne določa kot pogoj za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve odrejenih ukrepov predhodno uveljavljanje zadržanja izvršbe v upravnem postopku.
predlog za dopustitev revizije – predpostavke za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica bi morala zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti bodisi tako, da bi pojasnila, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, bodisi navedla, zaradi katerih individualnih značilnosti škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih. Glede nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti pa bi s primerjavo s ponujenimi primeri morala utemeljiti, da gre v obravnavanem primeru za pravno priznano škodo in zato za odstop od sodne prakse.
premoženjska razmerja med zakoncema – hipotekarni dolžnik – ugovori hipotekarnega dolžnika – nedopustnost izvršbe – nakup s hipoteko obremenjene nepremičnine – poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini
Hipotekarni dolžnik ne more učinkovito varovati svojega položaja z ugovorom tretjega v izločitveni pravdi, saj je ta namenjena le varovanju položaja tretjih oseb, ki imajo na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Hipotekarni dolžnik lahko učinkovito zavaruje svoj položaj le v izvršilnem postopku, in sicer z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov, ki se nanašajo na hipoteko ali zavarovano terjatev.