predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije predlagatelj ni natančno in konkretno navedel zanj spornega pravnega vprašanja, temveč je samo opisal položaje, v katerih naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. V predlogu prav tako ni pojasnil, zakaj meni, da je sodišče druge stopnje sporne položaje rešilo nezakonito.
ugovor zoper sklep o izvršbi – odločitev o obstoju terjatve - res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – predhodno vprašanje
V postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi odloča sodišče o (ne)dopustnosti izvršbe. Enako velja v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe (59. člen ZIZ-A). Kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, je odločitev izvršilnega oziroma pravdnega sodišča lahko odvisna tudi od rešitve vprašanja, ali terjatev obstaja ali ne, vendar pa to vprašanje v razmerju do vprašanja (ne)dopustnosti izvršbe predstavlja le predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP). Rešitev predhodnega vprašanja pa ima po drugem odstavku 13. člena ZPP učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Glede na navedeno pri odločanju o ugovoru ni bilo pravnomočno odločeno o (ne)obstoju terjatve, ki je bila izterjana v izvršilnem postopku, zato ni procesne ovire, da o tem vprašanju odloča pravdno sodišče v postopku po revidentkinem dajatvenem zahtevku.
dokazovanje – dokazi - izvedenec – izvedenec, ki ga angažira stranka sama – zaslišanje izvedenca - navedbe strank
Po ustaljeni sodni praksi v primeru, ko izvedenca ni imenovalo sodišče, ampak ga je za potrebe pravde angažirala stranka sama, njegovega mnenja ni mogoče obravnavati kot izvedenskega mnenja, ampak kot del navedb stranke, ki je angažirala izvedenca.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zastavljeno vprašanje ne odraža procesne situacije, kakor ta izhaja iz izpodbijane sodne odločbe, zato ne gre za pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno z vidika pravnega reda kot celote.
Odrekanje pravice do pokojnine z utemeljitvijo, da je bila z uveljavitvijo pokojnine (za katero so podani pogoji na podlagi zavarovanja pri toženi stranki) pri tujem nosilcu zavarovanja izčrpana pravica do izbire po 177. členu ZPIZ-1, nasprotuje ustavnim določbam o pravici do socialne varnosti in pravici do zasebne lastnine.
Tako kot določbe ZOR o zakupu, imajo tudi določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja v načelu dispozitivno naravo. V skladu s 14. členom ZPSPP je stroške vzdrževanja poslovnega prostora, ki so potrebni za namensko uporabo prostora, le ob odsotnosti drugačnega dogovora dolžan kriti najemodajalec. V skladu s svobodo urejanja obligacijskih razmerij in dispozitivno naravo konkretne zakonske določbe se tako lahko pogodbeni stranki dogovorita, da te stroške krije najemnik.
Ker revidentka ni zatrjevala, zakaj naj bi bila določba 10. člena Pogodbe nejasna, tudi razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR ni uporabljivo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005664
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 302, 302/1, 302/4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev zakona niti razločno ne pojasni in utemelji, niti ne navede zakonske določbe, ki naj bi bila kršena, se Vrhovnemu sodišču o obstoju tako uveljavljene kršitve ni potrebno opredeljevati.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze – premoženje, pridobljeno z delom – odpoved dedovanju
Tožnica pravilno opozarja, da za premoženje, ki je pridobljeno med trajanjem zakonske zveze, velja domneva, da spada v skupno premoženje. Vendar je toženec uspel dokazati, da sporno stanovanje ni bilo pridobljeno z delom. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sporno stanovanje predstavlja posebno premoženje toženca.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
ZPP člen 7, 7/1, 286, 339, 339/2-15, 367a, 367a/1. ZOR člen 61. OZ člen 6.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predlogq za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj odločitev v obravnavani zadevi, v kateri se obravnava pomen potrdila kot enega izmed dokazov, da naj bi bila pogodba izpolnjena (kupnina plačana), ni v nasprotju, s tisto, v kateri se je obravnavalo vprašanje veljavnosti (razveljavitve) pogodbe, za kar je bilo treba presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 61. člena ZOR.
Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja in želi doseči, da taka pogodba nima učinkov, mora ponuditi zadostne razloge za zaključek, da sta oba s sopogodbenikom želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi. Z zatrjevanjem o poskusu vzbuditve vtisa o solventnosti toženca pri tretjih, pa tožnik takšnih razlogov ne verjetno in ne argumentirano ni ponudil.
ZNP člen 170, 172. OZ člen 302, 302/1. ZPP člen 380, 380/1, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – sodni depozit – pogoji za sodni depozit – upniška zamuda – prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev posla s strani upravne enote – izrek pravnomočne sodbe – načelo prirejenosti postopkov – ničnost sodne odločbe
Sodni depozit ni sredstvo, ki bi lahko služilo kakršnemukoli preverjanju pravilnosti akta (npr. pravnomočne sodbe), ki je podlaga zanj.
Ker izrek pravnomočne sodbe za nastop upnikove zamude (jasno in izrecno) zahteva odobritev pravnega posla oziroma pravnomočne sodbe, ki bo tak posel nadomestila, s strani upravne enote, je evidentno, da upnikova zamuda ni nastala, saj predlagatelj odobritve ni izkazal.
ZPP in sodna praksa ne poznata pojma ničnosti sodnih odločb oziroma je ničnost sodnih odločb mogoče uveljavljati le iz določenih razlogov in v okviru pravnih sredstev, kar nepravdni postopek o položitvi zneska v sodni depozit zagotovo ni.
zemljiški kataster - dovoljenost revizije - pogoji za dovolitev revizije niso opredeljeni - vrednostni kriterij - opredelitev vrednosti spornega predmeta
V zadevi gre za spor o evidentiranju dela urejene meje. To je spor, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005644
ZKP člen 354. KZ člen 126, 126/13-3, 211, 212, 212/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – velika tatvina – velika premoženjska korist – izkop gramoza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanjega stanja
Obsojenec, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti oporeka z izpodbijano pravnomočno sodbo ugotovljeni količini in vrednosti gramoza, ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbija s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka postopka
Ker je tožnica oziroma žena in mati tožnikov zaposlena pri pristojnem sodišču, je Vrhovno sodišče zaradi preprečitve vtisa pristranskosti za odločanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
ZDavP-2 člen 99, 99/1, 125, 125/3, 126, 126/3, 418, 418/1, 418/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vračilo preveč plačanega davka – zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka – obresti od preveč plačanega davka
Obresti od dne preplačila davka davčnemu zavezancu pripadajo le, če je davek preplačal na podlagi odločbe davčnega organa, ne pripadajo pa mu, če davčno obveznost izračuna sam (samoobdavčitev) oziroma zanj to stori izplačevalec dohodka (obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun davka po odbitku).
ZKP člen 149b, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - svoboda komuniciranja - nadzor telekomunikacijskega prometa - podatki o klicih po baznih postajah
Dejstvo, da je operater na podlagi odredbe za pridobitev podatkov o baznih postajah sodišču posredoval tudi izpis odhodnih in dohodnih klicev s teh baznih postaj, ne vpliva na zakonitost izvedenega dokaza.